Page 148 - Zbornik 2023

Tadej Dolenc, Simon Mrak

Slika 6: Porazdelitev strižnih napetosti na dnu struge in na poplavnih površinah v prečnem profilu pri maksimalnem pretoku Q = 51 m3/s

vodotoka in oblikovale sekundarne tokove, ki so žini je zaradi manjših pretočnih hitrosti in strižnih
vzdolž ceste potovali dolvodno. obremenitev razvidno območje odlaganja plavin.

Skladno s pojavom maksimalnih pretokov in po- Časovni korak 2 – pretok 32,5 m3/s:
večanjem pretočnih hitrosti so se v prečnem pro-
filu okrepile tudi strižne napetosti ob dnu, kar je V drugem izbranem časovnem koraku simulacije
vodilo v intenzivnejše procese rečne erozije. Na bomo analizirali hidravlično in erozijsko dogaja-
območju matice vodnega toka so se tako ob dnu nje v prečnem profilu pri upadanju pretoka. Med
struge pojavljale strižne napetosti z vrednostmi izbranima časovnima korakoma 1 in 2, se je pre-
do 360 N/m2, medtem ko so vrednosti strižnih tok v prečnem profilu postopoma zmanjševal do
napetosti nad levo brežino dosegale vrednosti do 32,5 m3/s. Ob vračanju poplavnih voda v strugo
150 N/m2. vodotoka se je med predmetnima časovnima ko-
Kakor je razvidno s Slike 6 so se skladno s pove- rakoma po celotni višini strme leve brežine odlo-
čevanjem strižnih obremenitev intenzivirali pred- žila debelejša plast plavin, kar je botrovalo zožitvi
vsem erozijski procesi. Če so se ob predhodno pretočnega profila.
analiziranih časovnih korakih na območju ceste Odlaganje plavin na strmi levi brežini je posledica
vršili predvsem blagi procesi odlaganja plavin, se relativno nizkih pretočnih hitrosti (in strižnih na-
je v času naraščanja do maksimalnega pretoka 51 petosti) pri vračanju poplavnih voda preko brežine
m3/s na območju nad levo brežino zaradi poveča- nazaj v glavno strugo vodotoka v obliki delno po-
nih hitrosti vodnega toka in strižnih obremenitev topljenega prelivanja. Zaradi zoženega in poglob-
erodirala približno 15 cm debela plast materiala. ljenega pretočnega profila so pretočne hitrosti na
Iz spremenjenega geometrijskega poteka prečne- območju matice vodnega toka dosegle vrednosti
ga profila je razvidno, da se je dno struge vodoto- do 4 m/s. Za primerjavo omenimo, da so pretočne
ka dodatno poglobilo praktično po celotni širini, in hitrosti na območju matice vodnega toka pri ma-
sicer v rangu med 5 do 15 cm. Ob strmi levi bre-

Slika 7: Porazdelitev pretočnih hitrosti v prečnem profili pri pretoku Q = 32,5 m3/s
148