Page 150 - Zbornik 2023

Tadej Dolenc, Simon Mrak

poma zmanjševale tudi pretočne hitrosti in striž- najširšega prereza predvidi ureditev prebiralne
ne obremenitve, na račun zmanjševanja katerih je pregrade in usedalno-zaplavnega prostora, ki
upadala tudi premestitvena zmogljivost vodnega omogoča prehoden koridor za raka koščaka;
toka. Zaradi še vedno relativno velikega dotoka - postavitev samic in skupkov večjih kosov ka-
plavin v računsko domeno hidravličnega modela menja v strugo za razgibanje dna struge;
so se v prečnem profilu do konca izvajanja simu- - zatravitev in zasaditev avtohtone drevesne in
lacije v večji meri vršili predvsem procesi odlaga- grmovne vegetacije.
nja plavin. Ob koncu simulacije je bilo dno rečne
struge v primerjavi s stanjem na začetku simula- Realizacija tehnične rešitve
cije praktično po celotni širini poglobljeno za 15 problematike v naravi
do 40 cm.

Projektni koncept ureditve in Vsa predvidena gradbena dela so bila v okviru Iz-
tehnična rešitev problematike vedbene pogodbe za vzpostavitev vodne infrastruk-
ture v funkcionalno stanje na porečju Poljanske
Koncept ureditve kot temeljni cilj predstavlja ce- Sore s pritoki izvedena v skladu s projektno do-
lovit hidrotehnični poseg, ki bo vzpostavil stabilen kumentacijo z izjemo prebiralne pregrade, katere
profil struge, zagotovil ustrezno hidravlično pre- izvedba ni bila možna, zaradi vmesnega odkupa
točnost, omogočil kontrolirano zadrževanje plavin dela vodnega zemljišča s strani zasebnega inve-
ter hkrati izboljšal ekološko stanje vodotoka. Te- stitorja. Ureditev, izvedena z minimalnim možnim
melji na analitično podprtih odločitvah, ki izhajajo posegom v obstoječe vodno zemljišče in ob upo-
iz podrobnih hidravličnih in erozijskih analiz ter števanju okoljskih ter varstvenih zahtev, predsta-
hkrati upošteva dolgoročne cilje upravljanja voda vlja ustrezno vodarsko ureditev in združuje teh-
in varstva pred škodljivim delovanjem voda, pri nično zanesljivost, ekološko trajnost in prostorsko
čemer se vzpostavi ravnotežje med hidravlično funkcionalnost vodotoka ter omogoča dolgoročno
varnostjo, okoljsko trajnostjo in prostorsko funk- vzdrževanje in prilagodljivost na spremenjene hi-
cionalnostjo. Naravni značaj vodotoka se ohranja dravlične pogoje. V nadaljevanju so prikazane fo-
z uporabo inženirsko-bioloških rešitev in sona- tografije projektirane izvedbe del v naravi.
ravnih tehnik urejanja (ang. Nature-Based Solu-
tions – NBS), zagotavlja se ekološke povezave in
upošteva prilagoditev podnebnim spremembam.
Kot projektna rešitev, vključena v projektno doku-
mentacijo za izvedbo, so bili predvideni naslednji
ukrepi:

- na vodnemu toku manj izpostavljenih odsekih, Slika 10: Stabilizacija brežin z grobimi zložbami iz kamna, postavi-
kjer so pričakovane manjše strižne napetosti, se tev skupkov skal ter zasaditev potaknjencev – modelsko območje
brežine urejajo z uporabo vrbove preproge, pan- erozije
jev, formiranjem profila in ozelenitvijo. Naravne
brežine se oblikujejo v naklonu 1:2 ali blažjem,
kar povečuje stabilnost in ekološko vrednost.
Razrasel koreninski sistem vegetacije zagotavl-
ja dodatno stabilnost zgornjega sloja zemljine in
zmanjšuje površinsko erozijo;

- na uravnanem odseku se uredi medsebojno po-
vezan in ozelenjen preplet hlodov in skal;

- za stabilizacijo nivelete se uredi sistem 15 le-
senih polovičnih stopenjskih pragov, z globinsko
oblikovanim tolmunom za zagotavljanje vodne
blazine in ustreznih habitatnih pogojev;

- prestavitev struge na vodno zemljišče v lasti RS,
novo ustvarjena struga se rekultivira z zemelj-
skim materialom;

- stabilizacija vodnemu toku bolj izpostavljenih
brežin z ozelenjenim kamnometom;

- stabilizacija pritokov v strugo Hrastnice, s kam-
nom v betonu;

- za zadrževanje plavin in plavja se na območju

150