Page 15 - Zbornik 2023
P. 15

Plačilo za vodno pravico podeljeno na podlagi vodnega dovoljenja- oblikovanje enačbe in določitev merodajnih faktorjev in njihovih vrednosti

-	pregleda tuje prakse za vrednotenje okoljskih        obstoječe rabe in oportunitetnih koristi ali stro-
  stroškov in stroškov vira,                           škov, bi se morala tako imenovana vodna cenovna
                                                       politika stalno razvijati in prilagajati. Omenjeno
-	pripravi izhodišča, določi merodajne faktorje in     je vsekakor cilj slovenskega upravljanja voda in
  enačbo/e za določitev višine plačila za vodno        politike. V prvem koraku pa se je želelo odpraviti
  pravico na podlagi vodnega dovoljenja ter tudi       neenakosti pri plačevanju za vodne pravice (Sli-
                                                       ka 1), izboljšati gospodarno rabo vode in uskladiti
-	pripravi izhodišča, določi merodajne faktorje in     rezervirane količine vode z dejansko porabo, ob
  enačbo/e za ustrezno določitev višine vodnega        tem pa zagotoviti ustavno pravico do pitne vode.
  povračila z vključitvijo razpršenih obremenitev…     Omenjeno je predmet predmetne Uredbe s kate-
                                                       ro je bil določen tudi način in obseg plačevanja za
Omenjeno delo je bilo zahtevno, zlasti pregled in      vodne pravice, ki so podeljene na podlagi vodnih
iskanje tuje prakse, ki bi bila primerna za prenos     dovoljenj. Slednje je podrobneje predstavljeno v
v slovenski sistem in bi v skladu z določbami Vod-     naslednje poglavju.
ne direktive upoštevala ne le povračila stroškov
storitev (finančnih stroškov) ampak tudi okoljske      Razvoj enačbe za plačilo
stroške in stroške vira (Kocijančič in sod., 2023).    dovolnine
Kljub zahtevam vodne direktive še ne obstaja
enotna metodologija za oceno tovrstnih stroškov        Kot je bilo že povedano se je na IzVRS na podlagi
(Berbel in sod., 2020) in obstajajo velike razlike     pregleda različnih tujih praks ter strokovno znan-
med državami, predvsem zaradi zgodovinskih,            stvene literature, predvsem s področja ekonomike
podnebno-geografskih in gospodarskih značil-           vrednosti in stroškov vode (Rogers in sod., 1998)
nosti. Na primer v Republiki Avstriji se za vodno      pripravilo izhodišča, določilo merodajne parame-
pravico ne plačuje, plača se samo enkratni znesek      tre ter njihove vrednosti in enačbo za določitev
ob podelitvi vodne pravice, ki pa je administrativ-    višine plačila za vodno pravico na podlagi vodne-
ne višine. V Republiki Hrvaški pa imajo uvedenih       ga dovoljenja (Kocijančič in sod., 2023). Merodajni
večje število različnih plačil na področju rabe, ure-  parametri, njihove vrednosti in enačba so se v letu
janja in obremenjevanja voda, tako celinskih kot       2024 še dodatno dopolnili iz vidika poenostavitve
morja. Glavna razlika s Slovenijo je ta, da imajo na   in z vključitvijo dodatnega parametra pretvorbe v
Hrvaškem uvedena vodni prispevek in plačilo za         monetarno enoto.
urejanje voda, ki ga za zmanjševanje škodljivega       Tako je v Uredbi upoštevana enačba za določitev
delovanja voda solidarnostno plačujejo vsi imetni-     višine plačila dovolnine, ki jo prikazuje Slika 2 in
ki nepremičnin.                                        so vključeni parametri podrobneje predstavljeni v
Večina držav že več let razvija lastne metodologi-     nadaljevanju.
je. Na primer države na severu Evrope, predvsem        V glavni enačbi za izračun dovolnine je Q (ang.
Nizozemska, zadnjih 20 let razvijajo sistem obra-      quantity) količina vodne naravne dobrine v vodni
čunavanja okoljskih stroškov na podlagi vrednote-      pravici, izražena v enotah m3, m2 ali MWh in F fak-
nja ekosistemskih storitev. Njihov sistem temelji      tor, s katerim je določena višina plačila glede na
na metodi SEEA EA - The System of Environmen-          vrsto rabe, izražen v EUR/enoto. Za Q se pri rabi
tal-Economic Accounting—Ecosystem Accounting           vode za oskrbo s pitno vodo upošteva dejansko
(SEEA, 2021), ki omogoča oceno okoljskih stroškov      porabljena (ali tudi napovedana) količina vode, pri
v vseh segmentih okolja, tudi za vodno okolje. Po-     drugih rabah pa dovoljena količina vodne naravne
leg ekosistemskih storitev z neposredno uporab-        dobrine, izražena v enotah m3, m2 ali MWh, kot iz-
no vrednostjo (ang. direct use value) upoštevajo       haja iz posameznega vodnega dovoljenja.
tudi ekosistemske storitve s posredno uporabno         V enačbi za izračun faktorja F pa je a kategorija
vrednostjo (ang. indirect use value) ter ekosistem-    rabe vode, s katero se družbenoekonomske oko-
ske storitve z vrednostjo neuporabe (ang. non-use      liščine (na primer recesija, prehranska varnost,
value). Ravno tako vključujejo tudi vse štiri ravni    dostop do pitne vode). N je faktor kategorije na-
ekosistemskih storitev: oskrbovalne, uravnalne,        čina izvajanja vodne pravice in i indeks inflacije.
kulturne in podporne, ki so opredeljene v MEA kla-     Vrednosti faktorja a za posamezne kategorije
sifikaciji (MEA, 2003). Dodatno, tudi Estonija je z    rabe določi vlada RS, se pa gibljejo med 0,01 in
vstopom v Evropsko unijo začela s celovito preno-      1. Faktor i, indeks inflacije, je ob sprejemu Ured-
vo okoljskih dajatev (Environmental Charges Act        be enak 1,000 in se vsakoletno usklajuje z letno
– Estonija, 2005). Z zakonom je predpisana cena        inflacijo.
oz. stopnja dajatve za koriščenje naravnega vira,
ki je določena glede na stanje vira, kraja upora-
be, kakovosti, razpoložljivosti zalog in tveganj za
obremenitve okolja.
Zaradi omenjene kompleksnosti in stalnih spre-
memb v stanju in obremenitvah okolja, vrednosti

                                                       15
   10   11   12   13   14   15   16   17   18   19   20