Page 180 - Zbornik 2023
P. 180

Simon Rusjan, Klaudija Lebar, Nejc Bezak, Gašper Rak, Tadej Dolenc, Timotej Verbovšek, Vesna Zupanc, Tamara Kuzmanić, Jošt Sodnik, Andrej Vidmar, Matjaž Mikoš

za vključevanje razpoložljivih terenskih podatkov     pristopov (npr. ASFPM, 2016; ISJ, 2018; Hajduki-
o procesih rečne erozije in erozije morja, izvedbo    ewicz in Wyżga, 2023; Blazewicz in sod., 2020) za
analiz razpoložljivih podatkov o preteklem erozij-    oceno prostorskega obsega območij, ki jih lahko
skem in hidromorfološkem dogajanju ter inter-         vodotok zaradi naravnih ali antropogenih vpli-
pretacijo rezultatov hidravličnega modeliranja. V     vov zavzame s svojim erozijskim delovanjem. Z
prvem delu prispevka podajamo strnjen opis me-        upravljavskega vidika je ključna predvsem ocena
todologije za oceno rečne erozije. V drugem delu      obsega območij, ki so lahko dovzetni za procese
prispevka so predstavljeni nekateri rezultati pre-    rečne erozije. Za tovrstna območja (pasove oz.
dlaganih manj kompleksnih metod analize proce-        koridorje) vzdolž strug vodotokov se je literaturi
sov rečne erozije.                                    uveljavil izraz koridor rečne erozije (angl. fluvial
                                                      erosion corridor). Pogosto so tovrstna območja v
Uvod                                                  literaturi sicer opredeljena tudi kot območja ne-
                                                      varnosti rečne erozije, obrežni koridorji, erodibilni
Rečna ali fluvialna erozija je skupen izraz za šte-   koridorji, aktivni rečni koridorji itd. (ASFPM, 2016;
vilne naravne procese vzdolž rečnih strug, ki so      ISJ, 2018; FEMA, 1999; Blazewicz in sod., 2020).
posledica gibanja vodnega toka. Gre večinoma          Ta območja so običajno prepoznana kot obmo-
za t.i. linijsko erozijo, ki poteka predvsem vzdolž   čja, ki jih je v bližnji preteklosti zasedala struga
potekov strug vodotokov in obdajajočih poplavnih      vodotoka, kamor se lahko struga vodotoka med
območjih. Rečna erozija zaobjema procese odp-         poplavnimi dogodki premakne in v nekaterih pri-
lavljanja in odlaganja materiala, ki sestavlja        merih vključujejo tudi obdajajoče poplavne povr-
strugo, brežine, tla na poplavnih območjih ter je     šine, kjer je verjetnost pojava erozijskih procesov
sestavni del erozijsko-sedimentacijskega cikla,       večja (ISJ, 2018; Blazewicz in sod., 2020). Velja
ki močno oblikuje pokrajino (Charlton, 2008). Pro-    poudariti, da območja erozijske nevarnosti (ko-
cese rečne erozije povzroča gibanje vodnega toka      ridor rečne erozije oz. erozijski koridor) pogosto
kot posledica spremenjenih hidroloških razmer.        prostorsko ne sovpadajo s poplavnimi območji pri
Spremembe meteoroloških in hidroloških razmer         posameznih poplavnih dogodkih določenih povra-
so nerazdružljivo povezane s podnebnimi spre-         tnih dob, saj obsežnejših procesov rečne erozije
membami, v hidrološkem smislu se podnebne             ne povzročajo samo ekstremni poplavni dogodki,
spremembe odražajo predvsem v spremenjeni             temveč so erozijski procesi posledica kumula-
pogostosti in magnitudi poplavnih dogodkov (Be-       tivnega delovanja vodnega toka tudi v obdobjih
hrens in sod., 2010; Gobiet in sod., 2014; Matte      manjših in bistveno pogostejših poplavnih dogod-
in sod., 2019), ki neposredno vplivajo na procese     kov. Pomembna ugotovitev nekaterih teoretičnih
rečne erozije. Glede na pričakovane spremembe         pristopov in tehničnih praks je, da koridorji rečne
podnebnih razmer bo zato treba v prihodnje pred-      erozije torej niso omejeni ali enakovredni obmo-
videti tudi potencialne spremembe intenzitete         čjem poplavne nevarnosti (ISJ, 2018; FAN, 2015;
rečne erozije in spremembe v obsegih erozijskih       Blazewicz in sod., 2020). Območja rečne nevar-
nevarnosti (ASFPM, 2016).                             nosti so pogosto opredeljena kot: aktivni koridor
Prepletanje procesov rečne erozije (odplavljanja,     vodotoka (angl. Active Stream Corridor) in mejni oz.
premeščanja in odlaganja plavin) močno vpliva in      varovalni pas rečne nevarnosti (angl. Fluvial Ha-
sooblikuje tlorisni potek in prečni prerez strug vo-  zard Buffer, FHB). Konceptualno je potencialni pro-
dotokov. V zadnjem času je bilo predlaganih nekaj     storski doseg procesov rečne erozije shematsko
                                                      prikazan na Sliki 1.

Slika 1: Shematski prikaz dosegov poplavljanja in dosegov rečne erozije (prirejeno po Blazewicz in sod., 2020).
180
   175   176   177   178   179   180   181   182   183   184   185