Page 183 - Zbornik 2023
P. 183
Razvoj metodologije za oceno razvitosti erozijskih procesov in kartiranje erozijske nevarnosti na območjih poplavljanja celinskih voda in morja
sloja preperelega materiala. Pri opredelitvi ne- seku in obdajajočih prispevnih območjih pove-
varnosti procesov rečne erozije smo upoštevali čana.
mejne vrednosti -0,5 m in -2 m pri erodiranem 2) V analizah potencialne razvitosti erozijskih
oz. odnesenem materialu, pri akumuliranem oz. procesov je bila upoštevana razdelitev rabe tal,
odloženem materialu pa 0,3 m in 1 m. Skladno s kakršna je podana v vektorskem podatkovnem
Pravilnikom je predvidena zgolj analiza erozijskih sloju MKGP. Pri klasifikaciji rabe tal MKGP je se-
graihzmperrakstaičmnoihprpi rpimopelarivhneizmdedloagvoedkkuarQt10e0.rVozmijsnkoe- veda poudarek na podrobnejši razčlenitvi rabe
nevarnosti izdelovalci območje dnoesveagrnaoQs1t0i0. ozna- kmetijskih površin. Z vidika hidravličnih raz-
čijo kot enovit razred erozijske Kot je mer (hrapavosti površin) in erozijskih razmer
bilo večkrat poudarjeno v teoretičnem pregledu (dovzetnosti za procese rečne erozije) lahko
procesov rečne erozije, so le-ti tesno povezani nekatere razrede rabe tal (predvsem različne
s pojavnostjo različnih poplavnih dogodkov, ne rabe tal za intenzivno kmetijsko rabo) združi-
samo poplavnega dogodka v draonhgiudrQa1v00li.čVnithesrtanzih- mo. Na ta način lahko skupini razredov rabe tal,
primerih smo se opredelili ki so si z vidika hidravličnih hrapavostnih raz-
mer in pričakovanih procesov rečne erozije še pri mer podobni, pripišemo podobne (po strokovni
poplavnem dogodku s konico pretoka hQid10rainvlQič5n00e. presoji lahko tudi enake) vrednosti koeficien-
Prav tako predlagamo opredelitev tov hrapavosti. Erodibilnost kmetijskih površin
prevodnosti strug vodotokov z vidika upoštevanih je odvisna od faze rasti kmetijskih poljščin, ki
povratnih dob skladno z zakonodajo. vplivajo na hrapavostne razmere in protiero-
zijsko vlogo vegetacijskega pokrova. Največja
Manj kompleksne metode za oce- dovzetnost za erozijo na kmetijskih površinah
no procesov rečne erozije in erozije kot posledica delovanja gibanja vodnega toka je
morja v zgodnjih fazah razvoja rastlin, ko so tla veči-
noma neporaščena. Ob tem večina poljščin tudi
Pri preizkušanju manj kompleksnih metod za oce- v obdobjih najintenzivnejše razrasti še vedno
no procesov rečne erozije in erozije morja je bilo nudi relativno slabo protierozijsko zaščito tal
glavno izhodišče, da v tovrstne analize vključimo pred poplavnimi vodami. Protierozijska odpor-
podatke, s katerimi običajno razpolagajo izdelo- nost tal na kmetijskih površinah je odvisna še
valci hidrološko-hidravličnih analiz. Gre za rezul- od medvrstne razdalje in fenološkega razvoja
tate hidravličnih izračunov in simulacij, vezanih na rastline. Glede na kategorizacijo rabe tal MKGP
ugotovljene hidravlične razmere vzdolž obravna- velja opozoriti, da ima generalizacija rabe
vanih odsekov strug vodotokov in na obdajajočih (združevanje več različnih rab v eno skupino) z
poplavnih območjih, predvsem podatke o globinah vidika erozijske odpornosti določene omejitve.
vodnega toka, pretočnih hitrostih in strižnih nape- Lahko izpostavimo skupino njive, hmeljišče in
tostih. Rezultate hidravličnega modeliranja je tre- trajne rastline na njivskih površinah. Medtem
ba interpretirati z vidika morebitnih razpoložljivih ko so trajne rastline na njivskih površinah po-
podatkov o erozijskem dogajanju v preteklosti. dobne njivski rabi, so lahko hmeljišča z vidika
Pri interpretaciji prostorsko razporejenih podat- vpliva na hrapavostne razmere in podvrženosti
kov o hidravličnih razmerah je treba izpostaviti, eroziji precej drugačna. Slednje je treba smi-
da največje globine vodnega toka in maksimalne selno upoštevati pri hidravličnem modeliranju
vrednosti pretočnih hitrosti in strižnih napetosti na območjih s hmeljskimi žičnicami in podob-
večinoma časovno ne sovpadajo, kar pomeni, da nimi podpornimi elementi (npr. v sadovnjakih
najintenzivnejši procesi rečne erozije (npr. odpla- in vinogradih).
vljanje materiala) pogosto časovno ne sovpada z 3) Podatki o sestavi tal na poplavnih območjih ve-
največjimi dosegi poplavljanja. Izhodišča za upo- činoma niso na razpolago. Kot podatkovni sloji,
rabo manj kompleksnih pristopov so bila sledeča: na podlagi katerih se lahko v grobem oprede-
limo do erodibilnostih lastnosti tal, se predla-
1) Pri upoštevanju hidroloških razmer smo se ga upoštevanje javno dostopnih geoloških in
osredotočili na oceno hidravlične prevodnosti pedoloških kart. Na podlagi teh podatkov se
osnovne struge vodotoka z vidika povratne izdelovalci tovrstnih analiz lahko v grobem
dobe. Pri tem je bilo vodilo, da smo upoštevali opredelijo do erodibilnostih lastnosti tal z vi-
povratne dobe konic pretokov, ki se upošteva- dika ugotovljenih hidravličnih in erozijskih raz-
Kjoost kplraidmneor,sčPerajeviplnriekvoomdn, toosrtesj tQr1u0g, eQ1v00odinotQo5k00a. mer na obravnavanih območjih. Če so na voljo
manjša od Qra10z,mpeorteemdolmahnkeovagmleod,ednaajelopkoajalnve- dodatni podatki o erodibilnostnih lastnostih
hidravlične tal na obravnavanih območjih (npr. zrnavostna
nost procesov rečne erozije na določenem od- sestava tal), naj se le-ti ustrezno upoštevajo z
vidika opredelitve kritičnih pretočnih hitrosti in
kritičnih strižnih napetosti.
183
