Page 181 - Zbornik 2023
P. 181
Razvoj metodologije za oceno razvitosti erozijskih procesov in kartiranje erozijske nevarnosti na območjih poplavljanja celinskih voda in morja
V slovenski vodarski praksi se je uveljavila izde- začetnih usmeritev, do katerih bi se izdelovalci
lava t.i. hidrološko-hidravličnih študij, katerih na- tovrstnih strokovnih podlag lahko strokovno ute-
men je skladno z veljavno zakonodajo opredeliti meljeno opredelili na Nivoju 1, so na Nivoju 2 po-
poplavno nevarnost v prostoru z uporabo hidrav- dane podrobnejše usmeritve za manj kompleksne
ličnih modelov. Ob tem izdelovalci tovrstnih študij in kompleksnejše analize procesov rečne erozije
izdelajo večinoma grobo oceno razvitosti erozij- (Slika 3), na osnovi katerih se bi pristopilo k iz-
skih procesov in opredelijo območja erozijske ne- delavi kart erozijske nevarnosti celinskih voda in
varnosti ter razrede erozijske nevarnosti. Dodat- morja. Nivo 1 predstavlja t.i. opozorilno (začetno)
no velja izpostaviti, da do sedaj še ni bilo razvitih raven, na osnovi katere se odloča o relevantnosti
splošno sprejetih mednarodnih metod ali strokov- pojava rečne erozije oz. erozije morja in zahtev-
nih smernic za oceno obsega in intenzivnosti pro- nosti analiz procesov rečne erozije in erozije mor-
cesov rečne erozije. Nedvomno je eden od glavnih ja na podrobnejšem Nivoju 2.
vzrokov v tem, da so procesi rečne erozije izjemno Osnovno vodilo pri izbiri pristopov/metod za ana-
kompleksni. Prostorska spremenljivost erozij- lizo procesov rečne erozije in erozije morja predla-
skih procesov je običajno zelo velika ter pogosto ganih v okviru metodologije je, da so uporabljeni
predvsem posledica lokalnega erozijskega doga- pristopi razviti za obravnavo erozijskih procesov v
janja in hidravličnih razmer v času posameznega razmerah, ki so primerljive z razmerami, kakršne
poplavnega dogodka. se pojavljajo vzdolž hidrografske mreže v Sloveniji
oz. vzdolž obale slovenskega morja. Ob tem velja
Opis predlagane metodologije opozorilo, da je bila večina teoretičnih metod (npr.
večina metod za oceno kritičnih pretočnih hitro-
Razvoj metodologije za oceno razvitosti erozijskih sti in kritičnih strižnih napetosti), razvitih ob upo-
procesov in kartiranje erozijske nevarnosti izha- števanju manj kompleksnih hidravličnih razmer,
ja iz potreb po boljši zaščiti ljudi, infrastrukture kakršne se pojavljajo oz. se jih lahko vzpostavi
in naravnega okolja pred posledicami rečne ero- npr. v »kontroliranih« razmerah. Podobno velja za
zije in erozije morja. V Sloveniji so procesi rečne hidrodinamične modele, ki so uporabljeni za mo-
erozije zelo raznoliki – od hudourniških območij deliranje hidravličnih razmer in so bili večinoma
z intenzivnimi procesi odplavljanja plavin do rav- razviti za hidravlično analizo vodotokov s soraz-
ninskih območij, kjer prevladujejo procesi odla- merno majhnimi vzdolžnimi nakloni dna struge
ganja plavin. Zato je bila metodologija zasnovana oz. nakloni energijske linije. S tega naslova velja
tako, da omogoča prilagodljivost glede na lokalne opozoriti na kritično vrednotenje in ustrezno stro-
razmere, hkrati pa zagotavlja sistematičen in po- kovno opredelitev do rezultatov tovrstnih analiz
novljiv pristop k ocenjevanju erozijske nevarnosti. z ustrezno interpretacijo lokalnih hidravličnih in
V splošnem lahko iz pregleda nekaterih novej- erozijskih razmer vzdolž obravnavanih odsekov
ših pristopov predlaganih v tujini ugotovimo, da vodotokov. Kritična in verodostojna opredelitev
je v primerjavi z metodologijami za izdelavo kart do pričakovanega obsega in intenzitete erozijskih
poplavne nevarnosti, področje kartiranja erozij- razmer je možna na osnovi ustreznih predznanj s
ske nevarnosti zaradi delovanja celinskih voda in področja hidrologije, hidravlike, urejanja vodoto-
morja še vedno precej slabo opredeljeno in raz- kov, hidromorfologije in načrtovanja hidrotehnič-
delano. Posledično se tudi pristopi k obravnavi nih objektov. Tovrstna znanja, v povezavi z analizo
tematike precej razlikujejo, tako metodološko kot terenskih razmer na obravnavanih odsekih vodo-
tudi z vidika prostorske natančnosti opredelitve tokov oz. obale morja, po našem mnenju omogo-
erozijskih procesov. čajo strokovno opredelitev do pričakovanih proce-
sov rečne erozije in erozije morja.
Pri zasnovi predloga metodologije smo želeli sle- Rezultate nekaterih testnih primerov obravnava-
diti osnovnemu principu, da se stopnja zahtevnosti nih v CRP projektu (zaradi omejitve dolžine je v
analiz erozijske nevarnosti povečuje s poznanim prispevku prikazan en primer manj kompleksne
(npr. na podlagi preteklih poplavnih dogodkov oz. metode), smo prikazali na posameznih izsekih
drugih razpoložljivih podatkov) oz. pričakovanim iz kart erozijske nevarnosti glede na razrede
(na osnovi dodatnih analiz v zalednem prispev- erozijske nevarnosti, opredeljene v Pravilniku,
nem območju vodotoka ali lokalnih razmer vzdolž za katerega pa se pričakuje, da se bo v kratkem
obravnavanega odseka vodotoka) obsegom ero- spremenil. Prostorsko smo na testnih primerih
zijskih procesov v strugi vodotoka in obdajajo- opredelili vrednosti rezultatov hidravličnih izra-
čih poplavnih površinah. Shematsko je koncept čunov pri povratnih dobah poplavnih dogodkov,
predlagane metodologije predstavljena na Sliki ki se upoštevajo glede na slovensko zakonodajo.
2. Izhodišče za začetno opredelitev stopnje zah- Skladno s (trenutno še veljavnim) Pravilnikom je
tevnosti analize procesov rečne erozije in erozi- stopnja erozijske nevarnosti opredeljena z debe-
je morja so usmeritve na t.i. Nivoju 1. Na podlagi lino odplavljenega sloja ali debelino odloženega
181
