Page 240 - Zbornik 2023

RAZVOJ METODOLOGIJE ZA OCENO
PORUŠNIH MEHANIZMOV PREGRAD

assist. dr. Mateja Klun, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,
Katedra za splošno hidrotehniko, Hajdrihova 28, Ljubljana

izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in
geodezijo, Katedra za splošno hidrotehniko, Hajdrihova 28, Ljubljana

Povzetek prepoznavanje značilnih načinov porušitve ter
spremljanje zgodnjih kazalnikov njihovega na-
V prispevku so predstavljene ključne dejavnosti stanka postati temeljni element strokovne prakse
v okviru raziskovalnega projekta Razvoj metodo- na področju načrtovanja, nadzora in vzdrževanja
logije za oceno potencialnih porušnih mehanizmov pregrad v Sloveniji.
in izdelava ocen kondicijskega stanja vodnogospo-
darskih pregradnih objektov (akronim: MODERNI- Uvod
SED). V Sloveniji imamo trenutno 71 hidrotehnič-
nih objektov, ki so podvrženi posebnemu režimu Pregrade in zadrževalniki imajo ključno vlo-
obratovalne varnosti, od tega jih 43 izpolnjuje me- go pri zagotavljanju vodnih virov, saj omogočajo
rila za velike pregrade, več kot 60 % pa jih je bilo shranjevanje in prerazporeditev vode v obdob-
zgrajenih pred letom 1980, kar pomeni povprečno jih pomanjkanja ter prinašajo številne koristi za
starost nad 45 let. Čeprav se spremljanje pregrad družbo – med drugim oskrbo s pitno in tehnolo-
izvaja redno, napredek strokovnega znanja od ško vodo, proizvodnjo električne energije, zašči-
časa njihove gradnje poudarja potrebo po poso- to pred poplavami ter izvajanje ekoloških funkcij.
dobljenih metodologijah, ki obravnavajo varnost Predstavljajo strateško pomembno infrastruktu-
pregrad celostno skozi njihov življenjski cikel. V ro, zasnovano za delovanje skozi več desetletij,
sklopu projektnih aktivnosti je bila razvita celovi- v posameznih primerih celo stoletij. Sčasoma pa
ta metodologija za identifikacijo možnih načinov so te konstrukcije podvržene spremembam zako-
porušitve ter za oceno konstrukcijske celovitosti nodaje in institucionalnih okvirov, lastniških raz-
pregrad, s čimer so bile zapolnjene pomembne merij in operativnih režimov, vplivom podnebnih
vrzeli v obstoječih pristopih k zagotavljanju nji- sprememb ter napredku tehnologije in strokovne-
hove varnosti. Z vidika trajnostnega in varnega ga znanja.
upravljanja z vodnimi zadrževalniki je vključeva- V Sloveniji je trenutno evidentiranih 43 velikih
nje sistematičnega spremljanja konstrukcijske pregrad, ki ustrezajo definiciji Mednarodne komi-
varnosti v postopke obratovanja in vzdrževanja sije za velike pregrade (ICOLD). Sodobno obdobje
pregrad nujen korak naprej. Osrednji cilj projekta gradnje pregrad pri nas se je začelo v začetku 20.
MODERNISED je prav razvoj in uveljavitev takšne- stoletja, ob tem pa so pri nas ohranjene tudi sta-
ga pristopa, ki omogoča pravočasno zaznavanje rejše pregrade, Klavže, ki so bile zgrajene v 18.
degradacijskih procesov in zmanjševanje tveganj in 19. stoletju. Ti objekti, ki so nekoč bile del teh-
za porušitve. Ker absolutne varnosti konstruk-
cij ni mogoče nikoli popolnoma zagotoviti, mora

240