Page 241 - Zbornik 2023
P. 241
Razvoj metodologije za oceno porušnih mehanizmov pregrad
nične zgodovine idrijskega rudnika živega srebra, pregrad. Posebna pozornost je bila namenjena ne
so danes vpisane na Unescov seznam svetovne le praksam v razvitih državah, kjer je bila večina
dediščine. Najnovejša pregrada v Sloveniji je bila pregrad zgrajena v 20. stoletju, temveč tudi pris-
zgrajena leta 2022 in je namenjena protipoplavni topom, razvitim v državah v razvoju, kjer so bile
zaščiti. oblikovane učinkovite metode za pregled stanja
Povprečna starost sodobnih pregrad v Sloveniji objekta tudi ob omejeni dokumentaciji in pomanj-
znaša 47 let, njihova povprečna višina pa 28 me- kljivih podatkih o spremljanju.
trov. Na nacionalni ravni se zato kaže nujna pot- Sočasno z mednarodnim pregledom je bila izve-
reba po vzpostavitvi celovitega okvira, ki bo omo- dena tudi ocena stanja pregrad v Sloveniji, ki je
gočal podaljševanje življenjske dobe pregrad temeljila na rezultatih preteklih projektov, zlasti
in hkrati zagotavljal njihovo varno in zanesljivo VODPREG-1 in VODPREG-2, izvedenih v letih 2012
obratovanje v prihodnjih desetletjih. Sodobni pris- in 2015. Glavni cilji teh projektov so bili vzposta-
topi k zagotavljanju varnosti pregrad obravnavajo vitev inventarja objektov, ocena njihovega stanja
celoten življenjski cikel objekta in se ne osredoto- in razpoložljive dokumentacije, analiza znanih
čajo zgolj na njegovo konstrukcijsko celovitost ter odpovedi ali nesreč na pregradah ter obravnava
pomožne objekte, temveč tudi na varnost prebi- varnosti pregrad z vidika zaščite in upravljanja v
valstva in infrastrukture ter na ekološke vplive na izrednih razmerah.
širšem vplivnem območju objekta.
Delo na raziskovalnem projektu MODERNISED, ki Identifikacija potencialnih
ga sofinancirata Slovenska agencija za raziska- porušnih mehanizmov pregrad
ve in inovacije ter Ministrstvo za naravne vire in
prostor, vodijo naslednji cilji: (1) analizirati trenu- Najpogostejši porušni mehanizmi za
tno stanje praks nadzora pregrad v Sloveniji;(2) posamezni tip pregrade
razviti sistematičen nabor potencialnih porušnih
mehanizmov za različne tipe pregrad;(3) obliko- Tipični porušni mehanizmi betonskih in zidanih
vati metodologijo za identifikacijo porušnih me- pregrad vseh tipov so povezani z konstrukcijsko
hanizmov in spremljanje konstrukcijskega stanja odpovedjo in porušitvijo telesa pregrade (27 %),
pregrad; ter (4) izvesti pilotne primere in omogo- notranjo erozijo temeljnih tal (25 %), prelivanja
čiti prenos ter širšo uporabo razvite metodologije. preko krone pregrade in poškodb, ki pri tem na-
Pravilno obratovanje in ustrezno vzdrževanje sta stanejo na objektu in temeljnih tleh pri dolvodni
ključna za izboljšanje stanja ter zagotavljanje var- nožici pregrade (24 %) in odpovedjo temeljnih tal
nega obratovanja pregrad. Ciljno upravljanje, pri (17 %) (slika 1) (ICOLD, 2019).
katerem se obratovanje in vzdrževanje prilagaja- Betonske težnostne pregrade so masivne kon-
ta dejanskemu stanju konstrukcije, lahko zmanj- strukcije, katerih stabilnost temelji predvsem na
ša stroške, podaljša življenjsko dobo objekta in lastni teži. Njihov tipični prečni prerez je trapezne
ohrani zahtevano raven varnosti skozi celoten ži- oblike, s široko peto in ozko krono na vrhu. Po-
vljenjski cikel. V Sloveniji pa prehod k spremljanju tencialni porušni mehanizmi v sistemu betonske
kondicijskega stanja pregrad in zagotavljanju nji- pregrade se lahko razvijejo:
hove obratovalne varnosti, zahteva več vmesnih • v temeljnih tleh ali bokih pregrade, ter na stiku
korakov, ki so neposredno naslovljeni v tem razi-
skovalnem projektu. Osrednji cilj projekta je raz- telesa pregrade z matično hribino;
viti metodologijo za spremljanje stanja pregrad • v telesu pregrade;
za potrebe upravljanja z vodami, utemeljeno na • na mestu evakuacijskih objektov;
praktičnih izkušnjah, pregledu literature ter pri- • na brežinah akumulacije.
znanih primerih dobre prakse. Matična hribina običajno predstavlja eno največ-
Sistematični pregled znanstvene in tehnične lite- jih neznank v sistemu, saj je njena kvaliteta obi-
rature je predstavljal temelj za opredelitev prido- čajno določena le na podlagi nekaj vrtin v profilu
bljenih izkušenj in primerov dobrih praks po svetu pregrade, medtem ko so podatki o stiku pregrade
(kot so ICOLD, 1996; 2016; 2022; 2022a). Prva faza s hribino večinoma znani zgolj iz zapisov in doku-
projekta je obsegala celovit pregled strokovne in mentacije iz časa gradnje. Zato je pri oceni tveganj
znanstvene literature, mednarodnih smernic ter ključnega pomena upoštevati terenska opažanja,
ustreznih študij primerov. Cilj te faze je bil identifi- podatke monitoringa ter znano geološko in hidro-
cirati in kategorizirati potencialne porušne meha- geološko zgradbo območja. Posebno pozornost
nizme za različne tipe pregrad, analizirati izkušnje
iz preteklih popolnih in skorajšnjih porušitev ter
zbrati najboljše prakse spremljanja in nadzorstva
241
