Page 243 - Zbornik 2023
P. 243
Razvoj metodologije za oceno porušnih mehanizmov pregrad
mne vode lahko povzročijo lokalne nestabilnosti. ma je nujni vhodni podatek za analize porušitve
Na podlagi terenskih opažanj, podatkov monito- pregrad in razvoj poplavnega vala).
ringa ter znane geološke in hidrogeološke sesta- Identifikacija potencialnih porušnih mehanizmov
ve je treba biti pozoren na naslednje mehanizme: je rezultat obsežnega dela izkušene ekipe, ki vklju-
• površinsko erozijo in druge deformacije, kot so čuje strokovnjake z referencami s širšega področ-
ja pregradnega inženirstva. Vodja procesa identi-
zdrsi, posedki, udori ali nenavadna rast vegeta- fikacije naj bo strokovnjak s področja pregrad,
cije, odgovoren za celotno koordinacijo in usmerjanje
• živalsko aktivnost, antropogeno dejavnost in analize, z obsežnimi izkušnjami s področja identi-
stanje zarasti, fikacije mehanizmov porušitev pregrad. V projek-
• notranjo erozijo, tni skupini pa naj bodo vsaj še strokovnjaki:
• potencial za likvefakcijo, • za področje varnosti pregrad z izkušnjami na
• ter deformacije, zdrse in posedke. področju analiz varnosti pregrad, porušnimi
mehanizmi in monitoringom (če je možno, so
Identifikacija porušnih mehanizmi za zaželene mednarodne izkušnje),
posamezni tip pregrade • za področje geologije, geotehnike, hidrogeologi-
je in inženirske geotehnike z izkušnjami na po-
Glavni namen identifikacije in opisa potencialnih dročju pregrad,
porušnih mehanizmov je razumevanje obnašanja • za hidrologijo z izkušnjami na področju hidrolo-
pregrad in razumevanje vzrokov, ki povzročijo sta- ških analiz in meritev,
ranje in stanja, ki potencialno ogrožajo stabilnost • za hidravliko z izkušnjami na področju hidravlič-
objekta. V procesu identifikacije se osredotočimo nih analiz in meritev, analiz porušitev pregrad,
na pregrado in vse njene komponente in identifi- • za področje strojništva inženir z izkušnjami na
ciramo tiste, ki zahtevajo našo trajno pozornost, področju hidromehanske opreme,
temu pa nato prilagodimo tudi program opazova- • strokovnjak s področja geodezije z izkušnja-
nja, monitoringa in vzdrževanja oz. vzpostavimo mi na področju geodetskih meritev pregradnih
sistem spremljanja kondicijskega stanja objekta. objektov.
Postopek identifikacije porušnih mehanizmov je Pomembno je, da se proces identifikacije porušnih
smiselno uporabiti že v času načrtovanja, kot tudi mehanizmov izvede v celoti in ne zgolj na način, da
v kasnejših življenjih obdobjih posamezne pregra- se potrdijo predhodno izbrani porušni mehanizmi.
de, saj lahko le na ta način: Na podlagi zbranih podatkov in stanja na terenu
• prepoznamo glavne porušne mehanizme za se sestavi prva kandidatna lista možnih porušnih
mehanizmov. V prvem koraku zberemo vsa opa-
obravnavani objekt, žanja projektne skupine. Priporočamo, da najprej
• prepoznamo glavne zunanje dejavnike, ki po- vsak udeleženec strokovne skupine pripravi svojo
kandidatno listo in opis mehanizmov, ti naj se nato
sredno in neposredno ogrožajo varnost pregra- zberejo in v naslednjem koraku obravnavajo sku-
de ali njenih komponent (kot na primer plaz, ki pinsko. Predlagamo, da vsi udeleženi strokovnjaki
ogroža eno od brežin akumulacije), sodelujejo pri sestavljanju kandidatne liste in pri
• prepoznavamo možnosti, kje lahko dodatni predstavitvi zbranih mehanizmov, saj se tudi na
ukrepi zmanjšajo možnost poškodb in okvar, ta način izboljšuje varnost pregrad, namreč bolje
• prepoznamo ključne komponente, kjer lahko kot je vsak udeleženec v procesu poučen o proble-
pride do degradacije in okvar in primerno ukre- matiki, boljša bo komunikacija med različnimi de-
pamo, ležniki. Obenem seznanjenost vseh članov ekipe o
• določimo ključne parametre in instrumente za namenu in načinu uporabe podatkov in informacij
opazovanje objekta (program monitoringa kot pripomore k boljšemu opravljanju dela. Poudariti
tudi vizualnih pregledov), moramo, da posamezni porušni mehanizmi niso
• pripravimo načrte obratovanja, nadzora, prip- nujno splet dogodkov, ki si sledijo v zaporedju (li-
ravljenosti in ukrepanja v primeru izrednih raz- nearno), ampak gre običajno za kompleksni pojav
mer, in medsebojno interakcijo različnih elementov v
• izboljšamo obratovalno varnost pregrade, saj sklopu pregrade (World Bank, 2021). V procesu
so aktivnosti monitoringa in vzdrževanja ciljno kritične strokovne debate, naj se ovrednotijo vsi
usmerjene v zagotavljanje obratovalne varnosti predlogi, ki se naj nato v naslednjem koraku raz-
obravnavanega objekta z njegovimi pomanjklji- delijo v dve skupini. Prvo skupino naj sestavljajo
vostmi in posebnostmi, predlogi, za katere se pričakuje, da ne bodo bi-
• dobimo dobre vhodne podatke za pripravo načr- stveno prispevali k tveganju za porušitev objekta
ta zaščite, reševanja in alarmiranja; in ne potrebujejo nadaljnje obravnave, drugo sku-
• pridobimo dobre vhodne podatke za nadaljnje
analize (na primer razvoj porušnega mehaniz-
243
