Page 139 - Zbornik 31 - 2020
P. 139
Tina Kirn, Leon Gosar
danje raziskave o vplivu pomorskega prometa na Spodnja slika (Slika 3) prikazuje primer hitrosti
morsko dno. plovbe kontejnerske ladje v koprsko pristanišče
in iz njega na podlagi AIS podatkov. Opazno je, da
Pomorski promet hitrost ladje ob izplutju hitro narašča in je večja
kot ob zmanjševanju hitrosti ladje pred vplutjem v
Zaradi velike gostote pomorskega prometa po koprsko pristanišče. Hitrost ladij se sicer razlikuje
Tržaškem zalivu je bil implementiran dvosmerni glede na vrsto ladje in njeno velikost.
plovni režim za tovorne ladje, in v Koprskem zali-
vu je tudi posebno območje določeno za sidranje,
ko ladje čakajo na privez v koprskem pristanišču
(v povprečju okoli 22,7 ur) (Slika 1). Plovne poti
pokrivajo 46,6 % površine Koprskega zaliva (Gor-
janc in Zupančič, 2018).
Po slovenskem morju plujejo tovorne ladje v slo- Slika 3: Pot kontejnerske ladje (MSC Rhiannon: bruto tonaža: 23.652
vensko pristanišče v Kopru in v italijanski pri- t, nosilnost: 29.840 t, dolžina x širina: 188,1 m x 30 m, ugrez: 9,4 m)
stanišči v Trstu in Tržiču. V letih 2015 in 2016 je v koprsko tovorno pristanišče in iz njega po AIS podatkih, dne 17. 1.
število ladij naraslo nad 2.000 in doseglo višek 2019 s prikazano hitrostjo plovbe (v vozlih) (MarineTraffic, 2019)
od leta 2010. Kljub znižanju števila ladij v letu
2017 pa se bruto tonaža in nosilnost ladij nis- Fizična škoda na morskem dnu
ta bistveno spremenili, saj so tovorne ladje vse zaradi ladijskega prometa
večje (Slika 2). Tudi število potniških ladij, ki so
priplule v pristanišča, se je v letih 2016 in 2017 Koprski zaliv je skoraj v celoti prepreden s sledmi
nekoliko zmanjšalo (pod 250 ladij), medtem ko sidranja. Značilne sledi sidranja so brazde v meh-
se je bruto tonaža ladij povečala, kar nakazuje, kem morskem dnu, ki segajo do globine enega
da so ladje vse večje. Med potniškimi ladjami je metra in v dolžino do nekaj kilometrov (najdaljša
bilo v letu 2017 33 % ladij za križarjenje (Kirn in zabeležena brazda je dolžine 3,8 km) (Slika 5).
sod., 2019). Pri sidranju imajo, prostorsko gledano, največji
vpliv velike tovorne in tudi potniške ladje. Tudi v
primeru resuspenzije sedimenta imajo večji vpliv
večje in težje ladje, ki imajo tudi večji vgrez, to-
rej predvsem tovorni promet in promet z večjimi
turističnimi plovili (križarke). Največji pritiski so
tako po predvidevanjih na območju plovnih kana-
lov in na plovnih poteh. Večje potniške in tovorne
ladje imajo večji vpliv v cirkalitoralu (Jarni in sod.,
2018; Peterlin in sod., 2019).
Slika 1: Prikaz sheme ločene plovbe in gostote prometa v Tržaškem V zadnjih letih je bilo izdelanih nekaj raziskav o
zalivu (Gorjanc in Zupančič, 2018) vplivu pomorskega prometa na resuspenzijo se-
dimenta. Primer raziskave je »Vpliv koprskega
Slika 2: Število, tonaža in nosilnost tovornih ladij, ki so priplule v pristanišča na travnik kolenčaste cimodoceje (Cy-
koprsko tovorno pristanišče ali pristanišče v Izoli, od leta 2010 do modocea nodosa)« (Orlando-Bonaca in sod., 2019).
leta 2017 (SURS, 2018 v Kirn in sod., 2019) Kolenčasta cimodoceja (Cymodocea nodosa) je za-
radi široke razprostranjenosti v Sredozemskem
morju, občutljivosti na razne pritiske in merljivosti
odziva na te pritiske uporabna kot dober indikator
okoljskih sprememb. Vzorci, nabrani na morskem
travniku kolenčaste cimodoceje blizu koprskega
pristanišča so bili uporabljeni za ovrednotenje
ekološkega stanja z uporabo MediSkew indeksa.
Rezultate so bili primerjani z rezultati iz refe-
renčnega območja v strunjanskem naravnem
138
