Page 141 - Zbornik 31 - 2020
P. 141
Tina Kirn, Leon Gosar
dnega hrupa odvisna od lokacije, kjer je odločilen ga prometa je pri vnosu podvodnega hrupa (D11)
element oddaljenost od plovnih poti in sidrišča relevanten le kontinuirni hrup (brez impulznega
koprskega pristanišča (Peterlin in sod., 2019). hrupa).
Slika 6: Povprečne ekvivalentne kontinuirne ravni hrupa Leq,63Hz Tabela 1: Posodobljena presoja stanja morskih voda za deskriptorje
in Leq,125Hz na svetilniku pri Debelem rtiču za posamezna merilna kakovosti D1/D6, D6 in D11 (Peterlin in sod., 2019)
obdobja in linearna trendna črta (Jarni in sod., 2018)
Biotska raznovrstnost (D1) – Bentoški habita-
Regionalna agencija za varstvo okolja Furlanije tni tipi v povezavi z deskriptorjema kakovosti
Julijske krajine (ARPA FVG), v sodelovanju z za- Biotska raznovrstnost (D1) in Neoporečnost
varovanim morskim območjem Miramare, od leta morskega dna (D6)
2012 ocenjuje hrup morskega dna na 13 merilnih Obseg izgube bentoških habitatnih tipov (MA1,
postajah v Tržaškem zalivu (ARPA FVG, 2018). Na MA3, MA4, MA5, MA6, MB1, MB5, MB6, MC2,
prostorski ravni so največje vrednosti podvodnega MC3, MC5, MC6), ki je posledica antropogenih
hrupa zaznane na postajah sredi morja in v bližini pritiskov (D6C4)
vzhodne obale Tržaškega zaliva z vedno bolj inten- Ugotavlja se, da so izgube bentoških habitatnih
zivnimi ravni hrupa s frekvenco 125 Hz v primerjavi tipov v mediolitoralu obsežne in da so bentoških
s frekvenco 63 Hz. Ugotovljeno je bilo, da ni izraže- habitatni tipi v mediolitoralu v slabem stanju –
nega jasnega trenda intenzitete različnih frekvenc MA1, MA3, MA4, MA5, MA6. Izgube bentoških
hrupa, vendar se kaže rahla tendenca zvišanja rav- habitatnih tipov v cirkalitoralu pa so majhne, in
ni hrupa s frekvenco 125 Hz v zadnjih petih letih. se ocenjuje da so le-ti v dobrem stanju – MC2,
MC3, MC5, MC6. Stanja bentoških habitatnih ti-
Presoja stanja morskih voda za pov v infralioralu ni možno oceniti.
deskriptorje kakovosti, na katere Obseg škodljivih učinkov zaradi antropogenih
vpliva pomorski promet pritiskov na stanje bentoških habitatnih tipov
(MA1, MA3, MA4, MA5, MA6, MB1, MB5, MB6,
Spodnja tabela (Tabela 1) prikazuje presojo stanja MC2, MC3, MC5, MC6), vključno s spremembo
morskih voda za deskriptorje kakovosti D1, D6 in njihove biotske in abiotske strukture in funkcij
D11 v okviru posodobitve začetne presoje stanja (D5C6)
morskih voda za 2. cikel izvajanja Morske direkti- Ocenjeno je le stanje kazalnikov, ki se upora-
ve oz. NUMO. To so deskriptorji kakovosti, na ka- bljajo za vrednotenje bentoških habitatnih tipov
tere vpliva pomorski promet. Z vidika pomorske- v infralitoralu. Glede na rezultate izhaja, da je
stanje bentoških habitatnih tipov v infralitoralu
dobro in da dosegajo dobro stanje (GES) glede
na obseg škodljivih učinkov zaradi antropoge-
nih pritiskov. Za habitatne tipe cirkalitorala in
mediolitorala ocene ni bilo možno podati, zato
tudi ni možno presoditi ali se dosega dobro sta-
nje.
Skupna ocena doseganja dobrega stanja (GES)
Skupne ocene doseganja dobrega stanja gle-
de stanja bentoških habitatov po merilih D6C4
in D6C5 ni možno podati, saj za nobeno merilo
ni bilo možno podati oceno doseganja dobrega
stanja. Kljub temu, pa lahko na podlagi rezulta-
tov presoje za posamezne kazalnike za merili
D6C4 in 6C5 in ob upoštevanju načela »one out
all out« ugotavljamo, da se nakazuje, da sta-
nje bentoških habitatnih tipov, v kolikor bi bili
poznani vsi elementi potrebni za presojo, ne bi
izkazovalo dobrega stanja.
Neoporečnost morskega dna (D6)
Prostorski obseg in razporeditev fizične izgube
naravnega morskega dna (t.j. trajna spremem-
ba) (D6C1)
140
