Page 142 - Zbornik 31 - 2020
P. 142
Preveritev vplivov pomorskega prometa na morsko dno in preveritev obremenitev s podvodnim hrupom v morskih vodah v pristojnosti Republike Slovenije
Presoja je opredeljena v okviru presoje meril V okviru tehnične skupine za podvodni hrup
D6C4 in D7C1. (»TG Noise«) poteka na ravni Evropske skup-
Površina fizičnih izgub morskega dna v morskih nosti delo za oblikovanje enotnega pristopa k
vodah, v pristojnosti RS, znaša 2,61 % (5,59 določitvi mejnih vrednosti za kontinuirni pod-
km2). Največ izgub morskega dna se pripisuje vodni hrup.
pridobivanju zemljišč (2.92 km2), še posebej za- Ker mejne vrednosti za povodni hrup še niso
radi izgradnje in širjenja koprskega pristanišča. določene, so bile za namene presoje povprečne
Prostorski obseg in razporeditev pritiskov fizič- vrednosti kontinuirnih ravni hrupa primerjane
nih motenj morskega dna (D6C2) z audiogramom velike pliskavke (Tursiops trun-
Presoja je opredeljena v okviru presoje meril catus).
D6C5. Na podlagi meritev kontinuirnih ravni hrupa od
Površina fizičnih motenj morskega dna v februarja 2015 dalje z vmesnimi prekinitvami
morskih vodah, v pristojnosti RS, znaša 95,47 je mogoče oceniti rahlo padajoč trend kazalnika
% (203,95 km2), od tega plovba povzroča 45,3 Leq,125Hz in rahlo naraščajoč trend kazalnika
% (96,78 km2) območja, sidranje tovornih ladij Leq,63Hz, vendar je zanesljivost ocene trenda v
pred koprskim pristaniščem pa 11,25 % (24,03 tako kratkem obdobju (2015–2017) nizka.
km2) območja. Stanja morskih voda, v pristojnosti RS, glede na
Prostorski obseg bentoškega habitatnega tipa vnos kontinuirnega podvodnega hrupa na pod-
(EUNIS2) na katerega vpliva fizična motnja in se lagi nezanesljive ocene trenda ni možno oceniti.
to odraža v spremembi njegove biotske in abi- Vsekakor pa iz meritev kontinuirnega hrupa
otske strukture in funkcij (D6C3) izhaja, da so bile povprečne izmerjene ekviva-
Mejne vrednosti za merilo D6C3 določijo na rav- lentne kontinuirne ravni hrupa za posamezna
ni podregije in regije. Te vrednosti še niso dolo- merilna obdobja pri središčnih frekvencah 63
čene, zato ni bilo možno podati ocene stanja. Je Hz in 125 Hz nižje od ravni zvoka, v katerem ko-
pa podan obseg ogroženih bentoških habitatov. municira velika pliskavka (Tursiops truncatus).
Pod največjim pritiskom je cirkalitoral, saj se
izvajajo dejavnosti, ki povzročajo pritiske kar Zaključek
na 97 % območja. Območje izvajanja dejavnosti,
ki povzročajo fizične motnje, je veliko tudi v in- V prispevku se je preveril vpliv pomorskega pro-
fralitoralu in znaša približno 50 %. meta na morsko dno in obremenitev s podvodnim
Skupna ocena doseganja dobrega stanja (GES) hrupom za namene preveritve možnosti omejitve
Skupne ocene doseganja dobrega stanja za hitrosti plovil, ki jo naslavlja dopolnilni ukrep »D1,
deskriptor kakovosti Neoporečnost morskega 3, 4, 6, 7: DU3(2a) Preveritev možnosti omejitve hi-
dna (D6) ni možno podati, saj za merilo D6C3 trosti plovil – rekreacijskih plovil ter trgovskih in
ni bilo možno podati presoje, ker niso določene potniških ladij« iz NUMO 2017–2021. Čeprav glav-
mejne vrednosti. ne sestavine podvodnega hrupa nastajajo zaradi
Vnos podvodnega hrupa (D11) zasnove ladje (tj. oblika trupa, propeler, interakci-
Kontinuirni hrup (D11C2) ja trupa in propelerja ter konfiguracija strojev) je
skladno s Priporočili za zmanjšanje podvodnega
hrupa komercialne plovbe kot škodljivega vpliva
na morske organizme (IMO, 2014) treba kot na-
čine za zmanjšanje hrupa ladij obravnavati tudi
izbiro hitrosti ladij. Na splošno je za ladje, opre-
mljene z vijaki s fiksnimi lopaticami, zmanjšanje
hitrosti ladje lahko zelo učinkovit operativni ukrep
za zmanjšanje podvodnega hrupa, še posebej, če
gibanje vijaka povzroča kavitacijo.
Ugotovljeno je bilo, da stanje morskih voda za
deskriptorje kakovosti D1/D6, D6 in D11 v okviru
posodobitve začetne presoje stanja morskih voda
za 2. cikel izvajanja Morske direktive oz. NUMO ni
možno oceniti. Iz tega sledi zaključek, da omejitve
hitrosti ladij za tako pomembno gospodarsko pa-
nogo, ni smiselno uveljavljati, dokler ne bo možno
oceniti stanja morskih voda za omenjene deskrip-
torje (tudi na regionalnem nivoju), na katere ima
lahko pomorski promet bistven vpliv.
141
