Page 145 - Zbornik 31 - 2020
P. 145
Matjaž Glavan, Vesna Zupanc, Rozalija Cvejić, Špela Železnikar, Miha Curk, Urša Pečan, Rok Mihelič, Marjetka Suhadolc, Igor Prša, Janko Urbanc, Sonja Cerar, Goran Vižintin,
Anja Koroša, Nina Mali, Špela Arh Marinčič, Marina Pintar
Povzetek V prispevku predstavljamo nekaj glavnih poudar-
kov projekta Učinkovitejša raba vode in hranil v
Projekt Učinkovitejša raba vode in hranil v rastlin- rastlinski pridelavi za varovanje in izboljšanje
ski pridelavi za varovanje in izboljšanje virov pitne virov pitne vode (URAVIVO). Glavni cilj projekta je
vode (kratica URAVIVO) (2017-2020) je financirala bil izboljšati režim upravljanja zemljišč v funkciji
Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS). rastlinske pridelave za izboljšanje kakovosti vode
Podzemno vodno telo Krškega polja je glavni vir v plitvem vodonosniku Krškega polja ob spreme-
pitne vode za prebivalstvo na območju raziskova- njenih hidrološko-hidrogeoloških razmerah.
nja. Še posebej v njegovem jugozahodnem delu
so vsebnosti nitrata v podzemni vodi nad 50 mg/l, Metode in materiali
kar ga uvršča med podzemna vodna telesa s sla-
bim stanjem. Cilj projekta je bil izboljšanje režima Območje raziskovanja
upravljanja zemljišč v rastlinski pridelavi za izbolj-
šanje kakovosti vode v plitvem vodonosniku Krške- Podzemno vodno telo Krškega polja je glavni vir
ga polja. V prispevku predstavljamo: (1) razvoj nove pitne vode za prebivalstvo na območju razisko-
formulacije organsko-mineralnega gnojila iz gno- vanja (Slika 1). Še posebej v njegovem jugozaho-
jevke; (2) vodni režim v rastlinski pridelavi na ob- dnem delu so vsebnosti nitrata v podzemni vodi
močju plitvih vodonosnikov; (3) modeliranje vodne- nad 50 mg/l (Poročilo podzemne vode, 2014),
ga režima in bilance hranil v rastlinski pridelavi na kar ga uvršča med tista s slabim stanjem (Načrt
območju plitvih vodonosnikov z modelom SWAT ter upravljanja voda za obdobje 2016-2021, 2016).
(4) analizo in modeliranje kakovosti vode v plitvem Posledica tega pa je zaprto lokalno črpališče pitne
vodonosniku Krškega polja z modelom MODFLOW. vode Drnovo (Kostak, 2014).
Ključne besede: hranila, kmetijstvo, pitna voda, Povečana vsebnost nitrata v podzemni vodi je ve-
URAVIVO, varovanje vodnih virov, voda. činoma posledica uporabe mineralnih in živinskih
gnojil. Na izpiranje dušika iz razpršenih virov obi-
Uvod čajno vplivajo čezmerna uporaba gnojil, neugod-
ne vremenske razmere, neprimeren kolobar in
S svetovno porabo hrane se povečuje tudi poraba neuporaba podorin oz. posevkov lovilcev dušika.
vode. Potrebe po njej zaradi človeške aktivnosti in Na obravnavanem območju največjo obremenitev
s strani okolja se prekrivajo, kar se kaže v omeje- okolja z nitrati predstavlja nestrokovna uporaba
vanju dostopnih količin kot tudi slabšanju kakovo- gnojevke (INFRA, d.o.o., in HESS, d.o.o., 2013), ki
sti vode. V prihodnje bo postala voda za kmetijstvo je v veliki meri posledica prisotnosti prašičerej-
manj dostopna, kot je trenutno, zato so potrebne ske farme Pristava (Petersen in Mihelič, 2007).
inovativne rešitve učinkovite rabe vode v kmetij- Predelava gnojevke v formulacijo organskega ali
stvu (Lenton, 2013). organsko-mineralnega gnojila, ki omogoča daljše
Plitvi vodonosniki so še posebej ranljivi za one- skladiščenje in prevoz, je potencialna rešitev, še
snaženje s strani kmetijstva in tudi drugih virov posebej, ker je lahko okoljski odtis organskih gno-
(Burkart et al., 2008, Zupanc et al., 2011). Dodaten jil manjši kot mineralnih. NUV predvideva izboljša-
izziv pri iskanju rešitev za zmanjšanje onesnaže- nje stanja vodonosnika (Načrt upravljanja voda za
nja podzemne vode povzroča tudi morebitna spre- obdobje 2016-2021, 2016), zato bo treba pristopiti
memba hidrogeološkega režima, npr. dvig nivoja k izdelavi scenarijev izboljšanih kmetijskih praks
podzemne vode zaradi izgradnje jezovnih zgradb. za povečanje vsebnosti organske snovi v tleh in
Odziv vodonosnika in okolice na spremembo toka za zmanjšanje izgube hranil, kar je v skladu tudi z
vode je lokalno specifičen ter povezan z obsegom iskanjem nove formulacije gnojila iz gnojevke ter
njegove spremembe (Poff in Zimmerman, 2010). možnega povečanja potenciala za mikrobiološko
pestrost kot tudi aktivnost v tleh.
Procesi, ki se odvijajo na površju in tleh vodonos- Dodatno spremenljivko v tem prostoru in razisko-
nika ter v nenasičeni in nasičeni coni vodonosnika, valni izziv pomeni spremenjen hidrogeološki re-
so med seboj odvisni in prepleteni. Kombinacija žim zaradi predvidenega dviga nivoja podzemne
modelov SWAT (Soil Water Assessment Tool), ki vode (INFRA, d.o.o., in HESS, d.o.o., 2013) zaradi
modelira učinke kmetijske dejavnosti na tla in tal- gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi.
no vodo, ter MODFLOW (Modular Three-Dimensi-
onal Finite-Difference Groundwater Flow Model), Metodološke osnove
ki modelira tok podzemne vode, se je večkrat iz-
kazala za zelo uspešno (Guzman et al., 2015), tudi Rezultate s poljskih poskusov na lokacijah Ža-
na območju vodonosnika Dravskega polja (Urbanc dovinek (poskus v sadovnjaku) in Brege (poskus
et al., 2013).
144
