Page 148 - Zbornik 31 - 2020
P. 148
Izboljšanje upravljanja kmetijskih zemljišč za izboljšanje kakovosti vode v plitvem vodonosniku krškega polja (projekt uravivo)
ob vrednotenju scenarijev nujno zavedanje, da ti zanimiva možnost za izboljšave v bilanci dušika,
lahko služijo le kot okvirna informacija, saj je na- vendar bi bilo to zaradi množice dejavnikov in z
čin obdelave dinamičen element, ki se lahko zara- modeliranjem povezane negotovosti smiselno
di različnih okoljskih, ekonomskih ali socioloških preizkušati tudi v naravi, npr. na za to vzpostavlje-
vplivov hitro spreminja. V nadaljevanju je naniza- nih demonstracijskih poljih.
nih nekaj glavnih poudarkov. Rezultati modeliranja se v splošnem ujemajo tudi
V enem od sklopov scenarijev smo primerjali izpi- z glavnimi poudarki projekta V4-1058 (2013), ki se
ranje na njivskih in travniških površinah z upošte- je izvajal na Dravskem polju in je deloma vključe-
vanjem ukrepov različnih vodovarstvenih območij val podobne raziskovalne pristope.
(VVO) z izpiranjem na njivah in travnikih zunaj VVO.
Pri ukrepih v veljavi znotraj VVO2 in VVO3 omejitve
niso prinesle bistveno boljših rezultatov v primer-
javi s konvencionalnimi praksami zunaj območja,
kar je glede na ohlapne omejitve tudi pričakovano.
V primeru VVO1 je bilo zmanjšanje izpiranja večje,
vendar hkrati odvisno od lastnosti tal.
Lastnosti tal bi bilo treba pri načrtovanju vodo- Slika 3: Prikaz povprečnega izpiranja nitrata po posameznih mese-
varstvenih režimov in obdelave zemljišč na spo- cih v letu
lošno bolj upoštevati, saj je primerjava različnih
obdelovalnih praks za glavne talne tipe na obmo- Analiza in modeliranje kakovosti vode
čju pokazala precejšnjo variabilnost (Curk et al., v plitvem vodonosniku Krškega polja
2020). Vrtnarska pridelava je v nekaterih scena- z modelom MODFLOW
rijih pokazala najmanj ugodno bilanco dušika na
plitvih obrečnih tleh, medtem ko je bila pri neka- Delovni sklop je razdeljen na več nalog, s kateri-
terih govedorejskih scenarijih ta slabša na glob- mi smo želeli pridobiti čim bolj celovito sliko o hi-
ljih obrečnih tleh. Ločnico med obrečnimi in ev- drogeoloških pogojih in značilnostih onesnaženja
tričnimi rjavimi tlemi lahko opazimo tudi na sliki podzemne vode vodonosnika Krško-Brežiškega
3, kjer se v januarju in februarju povečano izpi- polja: (1) Terenske meritve in vzorčenje podze-
ranje razmeroma dobro ujema z območjem, kjer mnih vod; (2) Izdelava tematskih GIS kart območja
se nahajajo obrečna tla. Upoštevanje lastnosti tal vodonosnika Krškega polja; (3) Izdelava koncep-
pri načrtovanju obdelave bi bilo torej v luči zmanj- tualnega in hidravličnega modela vodonosnika
ševanja izpiranja nitrata zelo smiselno, vendar bi Krškega polja; (4) Opredelitev hidravlične pove-
bilo treba za takšne namene predhodno izboljšati zave med reko Savo in vodonosnikom; (5) Ocena
ločljivost pedološke karte na ranljivih območjih možnosti rabe podzemne vode Krškega polja za
(na glavnem kmetijskem območju nad vodnim te- namakanje ter (6) Ocena možnosti ponovne vklju-
lesom Krške kotline so v pedološki karti definira- čitve črpališča Drnovo v vodooskrbni sistem.
ne zgolj tri pedokartografske enote). Terenske meritve in vzorčenje podzemne vode na
Na preučevanem območju nezanemarljiv delež območju vodonosnika Krško-Brežiškega polja so
zemljišč zasedajo sadovnjaki, ki so po načinu ob- bili izvedeni trikrat v letih od 2018 do 2019 v hidro-
delave (negovana ledina v medvrstnem prostoru) loških pogojih baznega toka. Vzorčenje je potekalo
deloma podobni travniški rabi. Z vidika bilance v podrobni merilni mreži na 39-ih merilnih mestih
dušika se je sadjarstvo pokazalo kot dobra alter- v letu 2018 in 36-ih merilnih mestih v letu 2019.
nativa njivski in vrtnarski pridelavi, ki bi jo veljalo Na podlagi rezultatov meritev je bilo pripravlje-
spodbujati tudi zaradi precej nizke samooskrbe s nih več tematskih kart, ki podrobneje pojasnjujejo
sadjem v Sloveniji. hidrokemijske razmere vodonosnika Krško-Bre-
Travniška raba ima ob gnojenju po strokovnih žiškega polja: (i) Karta nivojev podzemne vode;
priporočilih ugoden vpliv na letno bilanco dušika, (ii) Karta rabe prostora na območju vodonosnika
vendar se ta v scenarijih povprečnega gnojenja na Krško-Brežiškega polja; (iii) Karta električne pre-
območju poslabša zaradi večkratnega hkratnega vodnosti podzemne vode; (iv) Karta koncentracij
nanosa gnojevke in mineralnih gnojil. Takšne pra-
kse so posledica velikih količin gnojevke, ki jo je
težko prevažati na večje razdalje in jo zato kmetje
nanašajo na površine v okolici kmetij. Natančno
gnojenje, kjer bi kmetje odmerke prilagajali po-
trebam rastlin in bi se manj zanašali na generič-
ne smernice, bi bilo glede na rezultate simulacij
147
