Page 146 - Zbornik 31 - 2020
P. 146
Izboljšanje upravljanja kmetijskih zemljišč za izboljšanje kakovosti vode v plitvem vodonosniku krškega polja (projekt uravivo)
za pridelavo paprike) (Slika 1) smo uporabili kot smo znižali pH gnojevke <5,5, je izgube N iz pra-
vhodne podatke za modeliranje procesov razpo- šičje gnojevke v celoti preprečil.
rejanja nitrata v sistemu tla-rastlina-podzemna Ugotovili smo, da sadra pozitivno vpliva na tla in
voda ter za oblikovanje scenarijev kmetijske de- da z njo lahko povečamo pridelke ovsa tudi v tleh,
javnosti na območju Krškega polja. Z uporabo mo- ki sicer že imajo zadosti kalcija. Pozitiven vpliv sa-
delov SWAT in MODFLOW smo določili potencialna dre na rast rastlin je povzročil boljše izkoriščanje
kritična območja, ki so zaradi lastnosti tal ob dani dušika iz tal in delno tudi iz gnojevk. Na podlagi
in v scenarijih predvideni kmetijski praksi najbolj laboratorijskih in lončnih poskusov bi za uspešno
izpostavljena za izpiranje nitrata. Tako smo obli- vezavo amonijskega dušika priporočali odmerek
kovali celovit program sistema odločanja, ki vklju- 6 g sadre/1 g skupnega N v gnojevki, kar z drugi-
čuje analize, modeliranje in sodelovanja z ljudmi mi besedami pomeni, da bi v m3 gnojevke morali
na območju, da prilagodijo svoje kmetijske prakse vmešati okoli 30 do 60 kg sadre (Calcin-S). Kot do-
v smeri zmanjševanja vnosov nitrata v podzemno ber vir kalcija in deloma tudi zmanjšanje tvorbe
vodo. hlapnega amonijaka se je potrdil tudi mleti apne-
nec. Priporočamo dodatek 50 do 100 kg apnenca/
m3 gnojevke.
Slika 1: Vodovarstvena območja za pitno vodo na Krškem polju S pomočjo pregleda pisnih virov in konkretnih
(rumeno – najožje območje z najstrožjim režimom; modro – širše z meritev smo preučili tudi dodajanje snovi za ab-
manj strogim režimom) sorpcijo vode ter adsorpcijo ionov na površino in v
kristalno rešetko aditivov, kot so biooglje in narav-
Rezultati in razprava ni zeoliti. Uporaba naravnih zeolitov je zelo uspe-
šna, saj ti lahko izmenljivo vežejo veliko ionov v
Nova formulacija gnojila iz gnojevke kristalno rešetko. Kationska izmenjalna kapacite-
ta (KIK) za zeolitni tuf iz Zaloških Goric znaša 129
Zdrava tla imajo bistveno več kalcija kot kalija, do 153 mmolc/100 g, kar je več, kot smo izmerili
razmerje Ca : K = 20 – 40 : 1. V goveji gnojevki v doma narejenem biooglju pri pirolizi smrekovih
je obratno razmerje Ca : K = 0,2 – 0,5 : 1. Doda- vej, 96 mmolc/100 g, pri velikosti delcev oglja 2 do
tek kalcija v gnojevko je zato zelo dobrodošel za 5 mm. Za določevanje KIK smo morali razviti/poi-
kakovost življenjskega okolja za koristne mikro- skati pravo metodo. Biooglje lahko adsorbira pre-
organizme v gnojevki kot tudi po gnojenju za ka- cejšnjo količino ionov, ki pa niso vsi ionsko vezani
kovost tal. V laboratorijskih testih smo preučili na površino. Vsota bazičnih kationov je, npr., pri
učinke dodatkov snovi za izboljšanje ionskega in biooglje + gnojevka 139 % od kationske izmenjal-
elementarnega ravnovesja (Ca : K : Mg; N : S) ter ne kapacitete, pri samem biooglju pa vsota bazič-
pufrne sposobnosti (apnenec, sadra) prašičje in nih kationov predstavlja zgolj 19 % potencialne
goveje gnojevke. KIK. Surovo, nenasičeno biooglje ima torej prosta
mesta za vezavo kationov, ki se nasitijo pri nama-
Odmerki sadre so zmanjšali izgube N iz prašičje kanju biooglja v govejo gnojevko.
gnojevke v povprečju za okoli 5 do 7 %. Pri dodat- Iz kurjega gnoja, čvrstega dela digestata ali pra-
ku apnenca so se izgube N zmanjšale v povprečju šičje gnojevke po mehanski separaciji se lahko
za okoli 12 %. Dodatek žveplene kisline, s katerim formulira tržno zanimivo gnojilo. Z uporabo nave-
denih treh osnovnih substratov kot tudi z dodatki
biooglja in vermikulita smo izboljšali fizikalno-ke-
mijske lastnosti gnojila ter zmanjšali neprijetne
vonjave. Pri poskusnem peletiranju smo najboljše
lastnosti dobili pri mešanici kurjega gnoja in se-
parata prašičje gnojevke z dodatki biooglja. Na
podlagi modelnega scenarija smo prikazali, da je
separacija učinkovit postopek, s katerim lahko na-
redimo hranilno bogato tržno organsko gnojilo in
tako odprodamo presežni del hranil iz intenzivne
prašičerejske farme. V čvrsti del prašičje gnojev-
ke preide 25 do 35 % N, 55 do 65 % P in 20 do
30 % K. Posledično je v okolici farme potrebnih
manj površin za gnojenje, zmanjšajo se stroški
prevoza, hkrati pa tako varujemo še okolje. Zara-
di velike vsebnosti rastlinskih hranil, predvsem
fosfata, smejo biti odmerki takega gnojila razme-
145
