Page 140 - Zbornik 31 - 2020
P. 140
Preveritev vplivov pomorskega prometa na morsko dno in preveritev obremenitev s podvodnim hrupom v morskih vodah v pristojnosti Republike Slovenije
Slika 4: Koprsko tovorno pristanišče s kontejnersko ladjo in vlačilcem v ospredju (foto: Tina Kirn)
rezervatu. Glede na rezultate se domneva, da je centracije lebdečih plavin so največje na mestu,
vzorčevalno območje, ki je najbližje koprskemu kjer se nahaja ladja, kar je seveda posledica veli-
pristanišču zaradi pomorskega prometa najbolj kih strižnih napetosti.
prizadeto zaradi resuspenzije sedimenta. Z na-
raščanjem oddaljenosti od koprskega pristanišča Obremenitev s podvodnim
se stopnja resuspenzije sedimenta zmanjšuje. hrupom zaradi pomorskega
prometa
Glavni vir antropogenega kontinuirnega podvo-
dnega hrupa je dejavnost pomorskega prometa.
Za spremljanje pritiska tega podvodnega hrupa
Tehnična skupina za podvodni hrup (»TG Noise«)
predlaga državam članicam vzpostavitev monito-
ringa ravni podvodnega hrupa v terčnih intervalih
s središčnima frekvencama 63 Hz in 125 Hz (Jarni
in sod., 2018).
Slika 5: Prikaz poškodb morskega dna na osenčenem reliefu zaradi Za kontinuirne meritve podvodnega hrupa je bila
sidranja ladij v območju sidrišča v Koprskem zalivu (Jarni in sod., v začetku leta 2015 vzpostavljena stacionarna
2018) merilna postaja na svetilniku ob Debelem rtiču, ki
je približno 300 m oddaljen od obale. Dejansko je
Drugi primer raziskave je »Numerično modeli- bilo od leta 2015 do 2018 zaradi številnih več-me-
ranje tokov onesnažil med okoljskimi segmenti« sečnih prekinitev v kontinuirnih meritvah le 430
(Ramšak, 2013). Opravljeno je bilo modeliranje merilnih dni, zato letnih povprečij ravni kontinu-
vpliva tokov, valovanja in hitrosti za ladijskim vi- irnega hrupa ni mogoče izračunati (Jarni in sod.,
jakom na resuspenzijo sedimentov (simulacija z 2018). Spodnja slika (Slika 6) prikazuje izračuna-
modelom PCFLOW3D). V danih razmerah je naj- ne povprečne vrednosti ravni neprekinjenega hru-
pomembnejši vpliv pridnenih hitrosti zaradi plov- pa in standardni odklon po posameznih merilnih
be, saj so strižne hitrosti ob dnu na delu, kjer se obdobjih.
nahaja ladja in s tem delujoč ladijski vijak, za red V letih 2014 in 2015 so bile izvedene tudi občasne
velikosti večje od vseh drugih vplivov. Tudi kon- meritve ambientalnega podvodnega hrupa na raz-
ličnih lokacijah v morskih vodah, v pristojnosti RS.
Te meritve potrjujejo domnevo, da je raven podvo-
139
