Page 34 - Zbornik 2023
P. 34
Borut Roškar, Roman Kramer
Predlogi za reorganizacijo dejavnosti Zametki organiziranega izvajanja
Danes, dve leti po uspešno zaključenih inter- Po letu 1945, ko je bilo treba obnoviti uničeno in-
ventnih ukrepih in izvedbi nujnih sanacijskih del, frastrukturo, zaščititi naselja pred poplavami in
pa država postavlja vprašanje organiziranosti razviti namakalne ter hidroenergetske sisteme, je
in učinkovitosti dejavnosti, ki je s pravočasnim država ustanovila specializirana vodnogospodar-
in strokovnim odzivom zagotovila izvedbo inter- ska podjetja, ki so bila organizirana regionalno,
ventnih in sanacijskih ukrepov, kar je bistveno glede na glavna porečja.
preseglo obseg, določen v Koncesijskih pogodbah.
Da bi bolje razumeli vodno gospodarstvo, je pot-
rebno pogledati v zgodovino organiziranja vodno-
gospodarske dejavnosti, ki se je ves čas izvajala
kot državna gospodarska javna služba urejanja
voda.
Naziv podjetja Sedež podjetja Območje delovanja
VGP Drava Ptuj Ptuj Spodnja Drava s pritoki
Podjetje za urejanje hudournikov (PUH) Hudourniška območja Gorenjske
VGP Maribor Radovljica Zgornja Drava s pritoki
VGP Kranj Maribor Zgornja Sava s pritoki
VGP Novo mesto Kranj
VGP Brežice Krka s pritoki
VGP Ljubljana Novo mesto Spodnja Sava s pritoki
VGP Celje Brežice Srednja Sava s pritoki
VGP Murska Sobota Ljubljana
Celje Savinja s pritoki
Mura s pritoki
Murska Sobota
Delovala so regionalno na nižinskih območjih, Z uveljavitvijo novega zakona pa se je v letu 2006
medtem ko je PUH pokrival hudourniška obmo- na podlagi javnega razpisa začelo podeljevanje
čja na širšem območju Slovenije. Njihova osnovna koncesij za izvajanje javne službe urejanja voda.
naloga je bila urejanje in vzdrževanje vodotokov, VGP-ji, ki so se večinoma preoblikovali v delniške
gradnja hidrotehničnih objektov ter izvajanje pro- družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo so z
tipoplavnih ukrepov. Skupaj so v najintenzivnej- izjemo PUH-a, postali koncesionarji, ki izvajajo
ši dobi, v času izgradnje hidroelektrarn (v 70. in naloge po letnih pogodbah z državo (prek Direk-
80. letih) zaposlovali več kot 4.000 oseb različnih cije RS za vode). Nekateri med njimi (Hidrotehnik,
strok. VGP Drava) še danes obstajajo v prvotni obliki,
Do konca 80. in začetka 90. let so ta podjetja de- brez večjih organizacijskih sprememb in bodo
lovala kot družbeno pravne organizacije ali kot v kratkem praznovali 80 let od ustanovitve. Ob
podjetja v državni lasti. Financiranje se je zagota- tem pa je potrebno poudariti, da ima v nekaterih
vljalo iz sistema samoupravnih prispevkov preko od njih (VGP Drava Ptuj d.o.o., VGP Novo mesto,
Območnih vodnih skupnosti, ki so bila povezana v Pomgrad VGP,…) država še vedno lastninski delež,
Zvezo vodnih skupnosti. Z osamosvojitvijo Slove- ki ji omogoča upravljavske pravice pri vodenju in
nije in prehodom v tržno gospodarstvo ter ob očit- soodločanju v družbi in ima vpogled v njihovo po-
kih po neracionalnem oz. negativnem poslovanju, slovanje. Glede izvajanja javne gospodarske služ-
pa so se na podlagi Zakona o podjetjih (1990) in be urejanja voda pa ima država oz. koncedent še
Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij dodatno možnost vpogleda oz. nadzora, saj ima
(1992) začela postopoma preoblikovati v gospo- vse evidence o naročanju storitev in opravljenih
darske družbe oz. pravne oblike kot so delniške plačilih koncesionarjem.
družbe ali d.o.o.-ji. Lastništvo pa je bilo razpršeno V svoji dolgoletni zgodovini izvajanja nalog gospo-
med državo, sklade (SOD, KAD), občine in delavce. darske javne službe urejanja voda v različnih or-
Pri tem so se posamezna podjetja preoblikovala ganizacijskih oblikah in nalogah, so koncesionarji
po različnih postopkih lastninjenja. na podlagi ogromno izdelane različne dokumen-
Do uveljavitve Zakona o vodah (ZV-1) leta 2002 so tacije ustvarili bogato arhivo dokumentov. Prido-
ta podjetja še vedno izvajala velik del vodnogo- bili so veliko izkušenj ter poznavanja zakonitosti/
spodarskih nalog kot državna podjetja ali podjetja problematike površinske odvodnje ter ustvarili
v večinski državni lasti. veliko projektnih rešitev za zagotavljanje ero-
zijske in poplavne varnosti ob vodotokih. Po ne-
34
