Page 38 - Zbornik 2023
P. 38
Borut Roškar, Roman Kramer
kovnjaka v drugo dejavnost pomeni veliko izgu- 5. Stališče MNVP in nestrokovne javnosti, ki govori
bo in tega je bilo v preteklem obdobju že preveč. o tem, da hudourniška območja nimajo uspo-
2. Izkušnja po, v preteklosti izvedenih organizacij- sobljenega gospodarja in v delu, ki se nanaša
skih spremembah, to samo potrjuje in z vsako na delitev vodnih območij, so nestrokovna, ne-
reorganizacijo dejavnosti se je stanje poslabša- utemeljena in preverljivo enostranska. Konec
lo in potrebno je veliko časa, da se to stanje po- koncev se ve, kdo je upravljalec vodne infra-
novno vzpostavi v učinkovit sistem. To stanje se strukture, kdo zagotavlja finančna sredstva in
je odrazilo tudi v izobraževalnem procesu, kjer kaj je podlaga za izvedbo potrebnih ukrepov oz.
je bil zaznan velik padec študentov, kar ima za vzdrževalnih del ter kdo jih lahko izvede.
posledico pomanjkanje ustreznih kadrov v ce-
lotni dejavnosti. 6. Vsekakor je v Zakonu o vodah potrebno popraviti
3. Spomnimo se le »prezaposlitve« strokovnih nekatere rešitve, ki so se v praksi pokazale kot
služb (ti. »svinčnikov«) iz vodnogospodarskih pomanjkljive oz. neživljenjske, nikakor pa niso
podjetij v državno upravo. Odlični pri svojem potrebni popravki, ki bi porečja ponovno delila
delu na terenu, so se morali prekvalificirati v na hudourniška in nižinska območja. Bi pa bilo
uradništvo. Premeščanja in prestavljanja teh lju- dobro javno službo dodatno usposobiti in za-
di v okviru vodnega gospodarstva lahko temelji- gotoviti dodatna finančna sredstva za urejanje
jo le na pretehtanih dolgoročnih programih, za- hudourniških povirij, torej za ukrepe tudi izven
gotovljeni stabilnosti in zagotovljeni dolgoročni hidrografske mreže.
varnosti strokovnjakov v novih organizacijskih
oblikah. 7. Ustanavljanje javnega podjetja je neutemelje-
4. V Sloveniji so vodna območja oz. porečja do- no in neracionalno, kar lahko ugotovi vsakdo s
ločena v skladu z vodno direktivo Sveta Evro- kritičnim branjem navedene študije. V kolikor se
pe. Na njih so s podelitvijo koncesijskih pravic kljub zgoraj predstavljenim izhodiščem smatra,
postavljeni upravljalci, ki zelo dobro poznajo da je nadzor nad koncesionarjem pomanjkljiv,
stanje vsak na svojem povodju, vsako leto, in potem je potrebno le tega okrepiti s strokovnimi
to že vrsto let. Sodelujejo pri predlogih progra- in usposobljenimi kadri, ki bi imeli pooblastila
mov rednih in izrednih vzdrževalnih del in tudi po usklajevanju in sprejemanju končnih odloči-
večjih investicijsko vzdrževalnih del, ki bi jih za tev. Ti se lahko zagotovijo z zaposlitvijo v okviru
ohranjanje dobrega stanja vodne infrastrukture DRSV.
morali izvršiti. Prednost vodnogospodarstva je
v decentralizaciji (kot so bili OVS-i) in nikakor v
centralizaciji, kot je ideja MNVP.
38
