Page 21 - Almanah Vodarstvo30 let
P. 21

30. Mišičev vodarski dan

Slika 6                                         Slika 7
Merilno mesto 1030 Dobrovce. Foto: arhiv ARSO.  Merilno mesto Dra-2/14 Draženci. Foto: arhiv ARSO.

toju in merilno mesto Damiševo naselje na       »BOBER« med letoma 2005 in 2015 (slika 7).
Dravskem polju), ki sta na papir zvezno ri-     Danes imamo tako v Dravski kotlini 10 na-
sala nivogram, leta 2006 pa je v Teznem na      menskih merilnih mest s sodobno merilno
Dravskem polju začel delovati prvi digitalni    opremo, ki ob upoštevanju standardov ka-
podatkovni zapisovalnik. Od leta 2018 se na     kovosti ISO 9001:2008 omogočajo pridobi-
16 merilnih mestih globine do podzemne          vanje visoko kakovostnih podatkov za oceno
vode beležijo zvezno s sprotnim oz. dnev-       količinskega stanja podzemnih voda po zah-
nim prenosom v podatkovno zbirko ARSO,          tevah okvirne direktive o vodah (Direktiva
dve merilni mesti, kjer se meritve še izva-     2000 / 60 / ES Evropskega parlamenta in
jajo ročno, pa bosta na avtomatsko beleže-      Sveta z dne 23. oktobra 2000).
nje globin predvidoma prešli do konca leta
2019. Poleg globine do podzemne vode na         Poplavna ogroženost
mestih državne merilne mreže za spremlja-
nje količinskega stanja podzemnih voda me-      Drava je tranzitna reka, ki priteče v Slove-
rijo tudi temperaturo (sistematično od leta     nijo iz Avstrije. Po površini vodozbirnega
2007) in specifično električno prevodnost       zaledja je največja slovenska reka, katere
(od leta 2013).                                 porečje do hrvaške meje meri dobrih 15.500
                                                km2, od tega je 3.264 km2 porečja v Slove-
Za merilna mesta so najprej služili že obsto-   niji. Večji pritoki so Meža z Mislinjo, ki se v
ječi objekti, kot so kopani kmečki vodnjaki     Dravo izliva pri Dravogradu, ter Dravinja in
(slika 6), vodnjaki vaških vodovodov ali več-   Pesnica, ki se izlivata v Dravo pod Ptujem.
jih vodooskrbnih sistemov ter vrtine, ki so     Količina padavin je v porečju Drave v Slove-
ostale po različnih geotehničnih, geoloških     niji občutno manjša kot na zahodu države,
ali hidroloških raziskavah. Prvi namenski       v povprečju pade okrog 1400 mm padavin
objekti (opazovalne vrtine oz. piezometri)      na leto. Drava ima največje srednje pretoke
so se zgradili v sklopu projektov »Izgradnja    od maja do julija, predvsem zaradi taljenja
vodne infrastrukture za izvajanje monitorin-    snega v visokogorju, pri čemer je izrazit vi-
ga količin in kakovosti podzemnih voda« in      šek junija, najnižje srednje pretoke pa ima v

                                                                                                    21
   16   17   18   19   20   21   22   23   24   25   26