Page 15 - Zbornik 31 - 2020
P. 15

Nastja Pajk, Katarina Košir, Martin Kos, Timotej Mišič, Klavdij Bajc, Jana Laganis, Nataša Smolar Žvanut, Iztok Kavčič, Karmen Bobek, Tina Mazi

Sonaravne ureditev rokava                                          razvodnice problematična. V svojem bistvu pred-
Vipave pri kraju Brje                                              stavlja Vipava zbirni recipient, v katerega se zliva-
                                                                   jo njeni hudourniški pritoki. V hidrološki študiji je
Namen in cilji                                                     bila izvedena analiza malih in srednjih pretokov
                                                                   Vipave ter določitev visokovodnih pretokov in va-
Glavni cilj sonaravne ureditve rokava Vipave pri                   lov Vipave in pritokov. Na reki Vipavi se običajno
kraju Brje je bil izboljšanje habitata za varovane                 dvakrat letno pojavijo nizki pretoki ter dvakrat le-
vrste dvoživk kot sta laška žaba (Rana latastei) in                tno visoki pretoki. Kratko obdobje nizkih pretokov
veliki pupek (Triturus carnifex), ki vključuje pove-               je značilno za konec zime, dolgo obdobje nizkih
čanje pretoka vode skozi rokav, povečanje omo-                     pretokov pa se pojavlja v poletnih mesecih. Visoki
čenih površin in podaljšanje obdobja omočenosti                    pretoki na reki Vipavi so značilni za zgodnjo po-
močvirnih habitatov.                                               mlad in pozno jesen.
Sonaravna ureditev je obsegala izkop sedimentov
v začetnem delu rokava, izgradnjo dveh usedal-                     Opis območja in naravovarstveni
nikov naplavin, zavarovanje brežin in izkop dveh                   pomen
mlak. Debela debla dreves, ki so bila odstranjena
pri posegu, smo zložili v skladovnice in delno vko-                Izbrani rokav Vipave se nahaja v osrednjem delu
pali. S tem smo želeli izboljšati življenjski prostor              Vipavske doline, 0,5 km severozahodno od kraja
za rogača (Lucanus cervus) in druge saproksilne                    Brje. Na 10 ha velikem območju rokava so priso-
vrste žuželk2. Poleg tega smo na območju cele-                     tni ostanki nekdanje struge, rokavov ter manjše in
ga rokava odstranili tudi izbrane tujerodne vrste                  večje kotanje, v katerih se zadržuje voda tudi po
rastlin, da bi zmanjšali možnosti za njihovo raz-                  umiku visokih voda (Slika 2). Reka Vipava tu na-
širjanje.                                                          mreč redno poplavlja. Znotraj rokava je ohranjena
                                                                   gozdna vegetacija, ki je sicer na tem območju ob
Hidrološke značilnosti porečja Vipave                              reki Vipavi ohranjena le v zelo ozkem pasu. Nek-
                                                                   danja struga Vipave deluje kot počasi tekoč po-
Porečje Vipave, s skupno površino 589 km2, zaje-                   tok skozi gozdni sestoj, ob njej pa so se ustvarile
ma poleg Vipavske doline tudi obsežna področja                     poplavne ravnice in zamočvirjeni predeli. Obmo-
zakraselega Trnovskega gozda, Komenskega kra-                      čje tako predstavlja primeren življenjski prostor
sa in kraškega zaledja Nanosa. Je eno od porečij                   za laško žabo in ostale vrste dvoživk, predvsem
na katero je človek s svojimi aktivnostmi močno                    velikega pupka. Obe ciljni vrsti sta kvalifikacijski
vplival. Reka Vipava je bila v 80. letih prejšnje-                 vrsti Natura 2000 ter sta v Evropi zavarovani. Na
ga stoletja (1983–1986) regulirana z namenom                       območju sta bili prisotni že pred začetkom izva-
pridobitve kmetijskih zemljišč in zmanjšanja                       janja projekta, a se je ustreznost habitata zanju
poplavne ogroženosti. S tem se je v veliki meri                    slabšala zaradi zasipanja rokava. Zaradi delne
spremenil vodni režim celotne Vipave, posledično                   zasutosti vtokov in naplavin v rokavu se je dotok
je v spodnjem delu reka Vipava začela tudi pogo-                   vode zmanjšal, voda je manj časa zastajala na ob-
steje poplavljati (Brenčič, 2013; Madjar in sod.,                  močju, priležna močvirna območja so se zmanj-
2015). Na mnogih odsekih so reko Vipavo izrav-                     ševala.
nali, tako da je bila na razdalji od izvira do izliva              Laška žaba je zaradi omejenega življenjskega ob-
v Sočo skrajšana s 50 km na 47,7 km. Posledično                    močja, kratke življenjske dobe in specifičnih eko-
so se izgubili tudi mnogi vodni in obvodni habitati                loških zahtev v evropskem merilu ena od najbolj
(Madjar in sod., 2016). Danes se posledice regula-                 ogroženih dvoživk (Andreone, Luiselli 2000). Do-
cij še vedno močno poznajo.                                        sedanje raziskave kažejo, da ima na širšem ob-
V okviru izdelave hidrološko hidravlične analize je                močju Vipavske doline svoje najpomembnejše po-
bila ločeno izdelana Hidrološka študija porečja Vi-                pulacije v svetovnem merilu (Garner in sod., 2004,
pave (Anzeljc in sod., 2020). Izdelava hidroloških                 Edgar in Bird, 2006). Zaradi krčenja obvodnih
študij z obravnavo celotnih porečij predstavlja                    gozdov in izsuševanja pa je tudi tu prisotna le na
celovit pristop hidrološkega vrednotenja vodne-                    manjšem delu nekdanjega življenjskega prostora.
ga režima. Zaradi svojega specifičnega kraškega                    Za svoje življenje potrebuje ohranjene nižinske
zaledja je Vipava tipični kraški vodotok. Vipava je                obvodne gozdove ter počasi tekoče, s krošnjami
nižinski vodotok z majhnim padcem ter ovinkasto                    zasenčene gozdne vodotoke.
in meandrirajočo strugo, kar negativno vpliva na                   Veliki pupek za svoje življenje potrebuje stoječe
odtok. Zaradi izredne zakraselosti in zapletenega                  vode brez rib ter obvodne gozdne sestoje. Najbolj
globinskega pretakanja vode je točna določitev                     ga ogrožata fragmentacija okolja s prekinitvijo
                                                                   ekoloških koridorjev ter onesnaževanje.

2	 Saproksilne vrste žuželk so vrste, ki so odvisne od odmirajoče
     lesne biomase.

14
   10   11   12   13   14   15   16   17   18   19   20