Page 34 - Zbornik 31 - 2020
P. 34
Predstavitev rezultatov delovanja več-akterskega partnerstva za čisto pitno vodo na Dravskem polju vzpostavljenega pod okriljem projekta FAIRWAY
Projekt FAIRWAY, ki ga financira Evropska komi- ga polja. Obravnavano vodovarstveno območje
sija v okviru programa Horizon 2020, odpira novo zavzema celotno ravninsko območje aluvialnega
možnost raziskave, ki temelji na družbenem vi- vodonosnika na desni strani reke Drave med Ma-
diku, saj z organizacijo tako imenovane »več-ak- riborom (sever), Ptujem (jug), reko Dravo (vzhod)
terske platforme deležnikov« (imenovane MAP), in Šikolami (zahod). Povprečni letni odvzem vode
zainteresirane strani oz. deležniki povezani z vod- na tem območju je približno 15 Mm3/leto, kar
nim telesom enakopravno razpravljajo o obsto- zagotavlja pitno vodo za mestni občini Maribor
ječih ali še ne obstoječih okoljskih in kmetijskih in Ptuj ter 39 ostalih okoliških občin. Približno
ukrepih, usmerjenih v izboljšanje kakovosti pitne 300.000 prebivalcev se zanaša na pitno vodo iz
vode, ter skupaj sprejmejo za vse strani zavezu- tega območja.
joče odločitve v korist čistejših virov pitne vode. Reden monitoring in spremljanje stanja vode izva-
Tako projekt FAIRWAY odgovarja na vprašanja o ja Agencija za okolje Republike Slovenije (ARSO)
učinkovitosti nacionalnih in skupnih politik EU in ter podjetja za oskrbo s pitno vodo na Ptuju, v
prenosa strokovnega in raziskovalnega znanja v Mariboru in Slovenski Bistrici. Ugotavlja se, da je
prakso, kar se odraža posredno v stanju in kako- plitvi vodonosnik onesnažen z nitrati in pesticidi
vosti virov pitne vode. predvsem zaradi živinorejskih kmetij in intenziv-
Problematika kmetijstva na vodovarstvenih ob- nega gospodarjenja z obdelovalnimi površinami.
močjih je zelo kompleksna, saj se v tem se- Med tem pa v globokem vodonosniku ni odkritih
gmentu soočata dejavnosti, ki sta med seboj dokaj nitratov in pesticidov, vendar se kemijsko stanje
težko združljivi (Glavan in sod. 2014). Kmetijstvo globoke podzemne vode slabša, zaradi uhajanja
je vir številnih emisij, ki se pogosto odražajo tudi zgornjega plitvega vodonosnika v globlje predela.
v poslabšanju kakovosti podzemnih vodnih virov. Stopnja obnavljanja in površina globokega vodo-
Pri usklajevanju interesov kmetijstva ter varstva nosnika ni znana. Vodovodna podjetja morajo me-
vodnih virov smo imeli v Sloveniji do sedaj kar šati vodo iz plitvih in globokih vrtin, da se doseže
nekaj težav. Vse prevečkrat sta se uveljavila dva sprejemljiva kakovost pitne vode.
skrajna pristopa, ki imata oba zelo slabe rezultate Meritve na vrtinah so pokazale, da devet od dva-
oziroma posledice (Glavan in sod. 2014) ali na ka- najstih standardnih točk ne izpolnjuje kriterijev
kovost vode ali na ekonomski položaj kmetij. varne ravni nitratov za čisto pitno vodo (po stan-
Glavni izzivi projekta FAIRWAY so; dardih kakovosti). Prav tako šest ekstrakcijskih
– okrepiti komunikacijo med zainteresiranimi de- mest ne izpolnjuje standardov kakovosti za pesti-
cide (atrazin, desetil-atrazin, metolaklor).
ležniki, V preteklih letih se je med različnimi deležniki na
– vzpostavitev več-akterske platforme (MAP) ozi- območju vodovarstvenih območij na Dravskem
polju vzpostavila negativna klima, ki dolgoročno
roma »Partnerstva za čisto pitno vodo«, kjer ne prinaša uspeha. Sistem pri katerem ima ena od
morajo sodelovati vsi ključni deležniki, skupin občutek izigranosti ali izkoriščanosti vodi
– oceniti učinkovitost obstoječih ukrepov, ki se že v nove spore, ki ne koristijo nikomur. Odsotnost
izvajajo z zakonodajo, predpisi in uredbami ter, pogovora v manjših skupinah, posamezne nelo-
– predlagati nov način delitve/preoblikovanja gičnosti v predpisih in velik vpliv posameznih in-
vodne direktive za nitrate in sredstev za varstvo teresnih skupin ter politike na odločitve, so raz-
rastlin ter izboljšati obstoječe ukrepe. merja med deležniki še dodatno zaostrovali.
Projekt FAIRWAY si prizadeva, da se vzpostavi de-
Materiali in metode lujoče partnerstvo oz. skupina deležnikov. Projekt
želi s tem vzpodbuditi, da se skupaj pristopi k re-
Vodovarstveno območja Dravsko ševanju različnih problemov s katerimi se soočajo
polje na vodovarstvenem območju. Odločili smo se, da
se bo MAP imenoval »Partnerstvo za čisto pitno
Območje Dravskega polja je zaradi ugodnega pod- vodo«.
nebja, ravninskega reliefa, strukture kmetijskih Prav tako smo se odločili, da skupina ne bo prese-
gospodarstev in velikosti parcel primerno za in- gala več kot 10 članov, saj se s tem omogoči lažja
tenzivno kmetijsko pridelavo, tako poljedelstvo in komunikacija. Z manjšo skupino želimo ključnim
posledično tudi živinorejo (Slika 1). Na območju, deležnikom dati priložnost, da izrazijo svoje po-
ki ga obravnava projekt veljata dve uredbi o vo- misleke in da so slišani, da se jim omogoči obra-
dovarstvenih območjih, ki varujeta vodonosnik kot zložiti težave in rešitve, ter da se podajo skupne
glavni vir pitne vode. To sta Uredba o vodovarstve- odločitve.
nem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš,
Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dra-
vskega polja ter Uredba o vodovarstvenem obmo-
čju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujske-
33
