Page 29 - Zbornik 31 - 2020
P. 29
Ana Celestina, Maša Čarf, Aljaž Jenič, Tjaša Kodela, Diana Marguč, Brina Sotenšek
Zaradi dolgotrajnega akumuliranja vode pri obra- prisotnost, razširjenost in uspešnost tujerodnih
tovanju hidroelektrarn z visokimi pregradami lah- vrst. Veliko tujerodnih vrst ima višjo temperaturno
ko pride tudi do velikega zmanjšanja pretokov v toleranco od naših domorodnih vrst, kar pomeni
rečni strugi pod pregrado. Najbrž ni treba posebej da bodo zaradi segrevanja okolja v prednosti (Hel-
poudarjati, da skoraj suha struga ne vpliva pozi- lmann in sod., 2008). Temperaturne spremembe
tivno na ribje populacije in rečni ekosistem (veliko lahko vplivajo tudi na kompeticijo med vrstami.
zmanjšanje pretoka povzroči izpostavljenost vode Vpliv se lahko pokaže v interakcijah plenilec –
pregrevanju in pomanjkanju kisika (fizikalno-ke- plen, saj se pri višjih temperaturah potreba po
mijske spremembe), hkrati pa privede do občut- hranilih poveča.
nega zmanjšanja življenjskega prostora in pos- V nasprotju s problematiko posegov v vodotoke je
labšane prehodnosti tudi pod samo pregrado. problematika tujerodnih vrst v naših vodah pogos-
Posebno področje rabe voda so nepovratni odvze- to slabo prepoznana in premalo izpostavljena. Pri
mi vode. Nepovratni odvzemi vode iz vodotokov, ohranjanju dobrega stanja populacij domorodnih
denimo za namakanje in oroševanje kmetijskih vrst rib je treba upoštevati tudi vplive tujerodnih
zemljišč ali zasneževanje smučišč, lahko imajo vrst vodnih organizmov v naših vodotokih. Tuje-
negativne posledice na površinske in podzemne rodne vrste so vrste, vnesene iz svojega naravne-
vodne ekosisteme, s tem pa seveda tudi na ribje ga okolja na neko novo območje, ki ga s širjenjem
populacije. po naravni poti načeloma ne bi zasedle. Invazivne
Zaradi podnebnih sprememb so suše čedalje po- tujerodne vrste so vrste, ki s svojim razširjanjem
gostejše, zato je potreba po nepovratnih odvzemih na nova območja ogrožajo ali škodljivo vplivajo na
vode čedalje večja, prave strategije, ki bi v praksi tamkajšnjo biotsko raznovrstnost in ekosistem. V
omogočala rabo voda ob hkratnem zagotavljanju Sloveniji je zabeleženih kar nekaj živalskih in ra-
dobrega stanja voda v skladu z Vodno direktivo, stlinskih vrst, ter glivnih, bakterijskih in virusnih
pa še ni. sevov, ki lahko resno ogrozijo naše domorodne
Potreba po odvzemih vode za namakanje ali vrste in s tem stabilnost ekosistemov celinskih
zasneževanje je največja v sušnih poletnih oziro- voda.
ma zimskih obdobjih, ko je vode v vodotokih že po Razlogi za uspešno naselitev, razmnoževanje in
naravni poti malo; vsak nepovraten odvzem zato razširjanje v novih habitatih so povezani z biolo-
stanje voda in vodnega življa še poslabša. Odvze- škimi posebnostmi teh tujerodnih vrst. Po nava-
me vode za namakanje je tudi težje nadzorovati, di imajo tujerodne vrste, ki postanejo invazivne,
saj je odvzeme (npr. s traktorsko črpalko) mogoče široko toleranco na različne okoljske pogoje, kar
izvajati tudi ponoči, prav tako pa odvzem ni konti- pomeni, da lažje prenašajo posledice segrevanja
nuiran. Nepovratni odvzemi vode brez ustreznega okolja, njegovega povečanega onesnaženja in de-
nadzora in brez učinkovite strategije rabe voda gradacije. Za večino invazivnih vrst je značilno,
imajo izrazito negativne posledice na sladkovod- da zgodaj spolno dozorijo, imajo visoko stopnjo
ne ekosisteme. reprodukcije (razmnožujejo se večkrat v sezo-
Obstoječa praksa na področju nepovratnih odvze- ni) in večje število potomcev; značilna je skrb za
mov vode, še posebej za namakanje, je s stališča potomce in s tem povečana zmožnost preživetja
varstva rib in ribištva izjemno problematična. Gle- (Lemmens in sod., 2015; Cit. po Bric in sod., 2017).
de na to, da se o vodnih zadrževalnikih (seveda K njihovi uspešnosti na novih območjih prispeva
brez zajezitev in izven strug vodotokov) govori že tudi odsotnost njihovih naravnih sovražnikov.
več let, je skrajni čas, da se prične to izvajati tudi Raki, gojeni za prehrano, spadajo med najbolj po-
v praksi. gosto vnesene tujerodne vrste vodnih nevreten-
čarjev. Zaradi velikosti, hitrega razmnoževanja,
Tujerodne vrste dolge življenjske dobe in ker so prilagodljivi vse-
jedi, lahko tujerodni raki dramatično spremenijo
Problem za naše vodne habitate predstavljajo tudi sestavo združb v ekosistemu in njegove funkcije
okoljske spremembe, ki vplivajo na spremem- (Hudina in sod. 2011; Mrzelj in sod. 2020). Prehra-
bo kvalitete voda in posledično povzročajo spre- njujejo se z ribjimi ikrami in mladicami, kar je zna-
membe habitata. Segrevanje ozračja povzroča čilno tudi za tujerodni ribji vrsti psevdorazbora in
tudi segrevanje vodotokov. ARSO ugotavlja da se sončni ostriž. Neposredno tujerodne vrste tekmu-
je v zadnjih 60 letih temperatura vodotokov zviša- jejo z domorodnimi vrstami za hrano in prostor. Z
la za 0,2°C vsako desetletje, v prihodnosti priča- agresivnim vedenjem sočni ostriž omejuje dostop
kujemo podoben trend (sintezno poročilo, ARSO, do hrane in skrivališč domorodnim vrstam, vpliva
2018). Podnebne spremembe močno vplivajo na na njihovo reproduktivno uspešnost in izbiro mi-
krohabitata. Zaradi plenjenja ima negativen vpliv
tudi na zooplankton, makrobentos, druge nevre-
28
