Page 28 - Zbornik 31 - 2020

Ribe v naših vodotokih – kako dolgo še?

lacijah sta dvig temperature in pomanjkanje kisi- lacija), del rečne struge ostane na suhem. V pra-
ka, kar predstavlja bistveno spremembo kvalitete ksi se tako pogosto zgodi, da ikre, ki so jih ribe
vode za preživetje rib. Tipične rečne vrste rib, ki odložile na obrežno rastlinje ali prod, ostanejo na
so slabše prilagodljive, zaradi onemogočene drsti suhem in propadejo. S hydropeakingom je pove-
(npr. neustrezna sestava substrata, prekrivanje zan tudi t.i. thermopeaking, torej nenadna nihanja
iker z muljem) počasi izginjajo, razmnožijo pa se temperature, ki nastanejo zaradi razlik v tempe-
na spremembe manj občutljive vrste rib. Težava raturi vode nad in pod pregrado. Vse to ima na ribe
je tudi, da se lahko v antropogeno spremenjenem seveda negativen vpliv.
vodnem okolju uspešno razmnožujejo tudi tujero-
dne vrste rib, kar izpostavljamo v nadaljevanju.

V izogib naštevanju neskončnega seznama znan- Slika 1: Primer slabe prakse – potok Homšnica v Slovenj Gradcu:
stvene literature, ki opisuje biologijo in ekologijo za ribe popolnoma neustrezna izvedba stopenjskega pragu – brez
različnih ribjih vrst, naj na tem mestu izpostavimo podslapnega tolmuna in brez ustreznih poglobitev za prevajanje
nesporno dejstvo: različne vrste rib imajo različ- nizkih pretokov.
ne plavalne sposobnosti, tudi različno stari osebki
iste ribje vrste se v plavalnih sposobnostih razli-
kujejo. Dejstvo je, da večina slovenskih rib ni zmo-
žna premagovati ovir s stopnjo ali padcem, večjim
od okoli 2 – 3 %. Poenostavljeno, vse slovenske
ribe ne skačejo in preskakujejo ovir, tega so spo-
sobne skoraj izključno predstavniki odraslih po-
strvjih vrst rib. Potrudili smo se poleg nešteto
evidentiranih primerov slabe prakse na področju
zagotavljanja prehodnosti objektov za ribe (eden
od primerov je na Sliki 1) najti tudi primere dobre
prakse in s tem pokazati, da je dognanja znanosti
in stroke mogoče upoštevati in da temu lahko sle-
di tudi končna tehnična rešitev (Slika 2 in Slika 3).

Raba voda

Poseben tip posegov predstavlja raba voda, ki se Slika 2: Primer dobre prakse – reka Sava Dolinka v Hrušici: za
v Sloveniji izvaja za različne namene. V preteklo- ribe ustrezna izvedba serije stopenjskih talnih pragov – pragovi so
sti smo pogosto izpostavili problematiko hidroe- izvedeni v izrazito grobi obliki in z vidno poglobitvijo za prevajanje
nergetske rabe voda, kjer se praviloma izvaja po- nizkih pretokov.
vratni odvzem vode. Kljub temu je treba ustrezno
prepoznati tudi pomembne vplive nepovratnih
odvzemov vode iz vodotokov, ki prav tako dopri-
nesejo h kumulativnim vplivom poseganja v vod-
no okolje.

V zvezi s povratnimi odvzemi vode, kjer je za rabo Slika 3: Primer dobre prakse – reka Savinja v Šeščah: za ribe ustre-
voda potrebna izgradnja vodnih pregrad, je poleg zna izvedba serije grobe drče – levo in desnoobrežno sta izvedeni
že opisanih vplivov umeščanja vodnih pregrad v dve ribji stezi, na sredini drče je vidna meandrirajoča poglobitev za
prostor treba izpostaviti tudi posledice odvzemov prevajanje nizkih pretokov.
vode in obratovanja na ribe. Eden od pogosto pre-
poznanih negativnih vplivov na ribe je t.i. „konično
obratovanje“, »hydropeaking«, ki se odraža kot
veliko nihanje gladin in pretoka vode. Hydropea-
king se pojavlja tako nad pregrado (denivelacija)
kot tudi dolvodno od nje. Takšno nihanje pretokov
ima negativen vpliv na ribe in druge vodne orga-
nizme. Dokazano je, da se ribje populacije na ob-
močjih s hydropeakingom močno zmanjšajo. Ne-
naden močan tok ob izpustu vode iz turbin ribe in
vodne nevretenčarje, ki so slabše prilagojeni na
hiter tok (recimo ribje mladice), odplavi. Ko se nivo
vode nad pregrado naenkrat močno zniža (denive-

27