Page 30 - Zbornik 31 - 2020

Ribe v naših vodotokih – kako dolgo še?

tenčarje in dvoživke in tako vpliva na celotno pre- vrst, se pa seznam stalno posodablja. V Sloveni-
hransko verigo ekosistema (Almeida in sod.,2014; ji smo iz omenjene Uredbe do sedaj potrdili pri-
van Kleef in sod., 2008). Agresivnost in teritorial- sotnost dveh tujerodnih ribjih vrst (sončni ostriž,
nost tujerodnih vrst omogoča kompeticijsko pre- psevdorazbora) in štirih tujerodnih vrst potoč-
moč nad domorodnimi vrstami. Tujerodne vrste nih rakov (signalni rak, trnavec, marmornati in
so problematične tudi z vidika prenašanja bolez- močvirski škarjar). Zavedati se je treba, da je na
ni in parazitov v ekosistem. V 19. stoletju je bila v ozemlju Slovenije prisotnih še več tujerodnih vrst,
Evropo vnesena račja kuga - gre za vodno plesen, ki zaenkrat še niso uvrščene v Uredbo, a so prav
ki je po celi Evropi zdesetkala domorodne rake. tako že invazivne ali imajo potencial, da to pos-
Z željo po nadomestitvi gospodarske škode so v tanejo (Mrzelj s sod.2019). Izvajanje monitoringov
Evropi pričeli naseljevati severnoameriške rake, vrstne sestave vodotokov na državnem nivoju je
ki so na račjo kugo bolj odporni (pri njih le v stre- pomembno za hitro odkrivanje vnosa novih tuje-
snih pogojih povzroča smrtnost), predstavljajo pa rodnih vrst v našem okolju. Zgodnje odkrivanje
vektor za njeno prenašanje (Jenčič in sod., 2015). tujerodnih vrst omogoča hitro ukrepanje in s tem
Bolezni in parazite prenašajo tudi tujerodne vrste omejitev širjenja.
rib, kot je psevdorazbora, ki prenaša evkariontni Do vnosa tujerodnih vrst v okolje prihaja večinoma
patogen atlantskega lososa, s katerim negativno zaradi človekovega vpliva, namernega ali nena-
vpliva na razmnoževanje in smrtnost domorodne mernega. Znane so različne poti vnosa: namerni
ribje vrste, evropsko belico (Gozlan in sod., 2006; izpust v naravo (npr. izpust “domačih ljubljenčkov
Bric in sod., 2017). iz akvarija” ali prenos pri vodnih športnih aktivno-
Tudi vpliv vnosa tujerodnih vrst školjk na domo- stih), pobegi iz ujetništva, transport, slepi potniki,
rodne vrste in vodne ekosisteme ni zanemarljiv. koridorji in spontano širjenje (Gherardi, 2011).
Školjka trikotničarka s pritrjevanjem na domoro- Na slikah v nadaljevanju so prikazane nekatere
dne vrste školjk fizično moti njihovo zapiranje in izmed invazivnih tujerodnih vrst, ki se uspešno
odpiranje, kar poveča izpostavljenost plenilcem in razmnožujejo v naših vodotokih.
omogoča vstop različnim parazitom. Trikotničarka
predstavlja tudi neposredno konkurenco za hrano, Slika 4: Tujerodna invazivna zebrasta školjka oz. potujoča trikotni-
omejuje gibanje in zakopavanje domorodne školj- čarka.
ke, poleg tega pa v okolje sprošča strupene snovi
(Mackie, 1991; ZuErmgassen in Aldridge, 2010). Slika 5: Sončni ostriž (Lepomis gibbosus (Linnaeus, 1758)).
Posredno vpliva tudi na populacije pezdirka – ribe,
ki za svoje razmnoževanje potrebuje domorodne
školjke, saj razvoj potomcev poteka v njihovih škr-
gah. Ogromna biomasa trikotničark v vodnih te-
lesih zaradi hitre rasti in širjenja povzroča veliko
gospodarsko škodo na hidroelektrarnah, jedrskih
elektrarnah, javnih vodovodnih napravah in indu-
strijskih objektih. S koloniziranjem vodovodnih
cevi omejujejo pretok, zmanjšajo dovod v izme-
njevalnike toplote, kondenzatorje, gasilno opremo
ter klimatske in hladilne sisteme (Benson in. Sod.,
2020, Mrzelj in sod. 2020).
Probleme z invazivnimi tujerodnimi vrstami je
potrebno reševati globalno, saj se vrste velikokrat
razširijo preko državnih meja. Zaradi tega so nuj-
na meddržavna sodelovanja in zakonski predpisi,
ki preprečujejo njihovo širjenje in nadaljnje vnose
(Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/96).
Leta 2014 je EU sprejela Uredbo EU št. 1143/2014
evropskega parlamenta in sveta o preprečevanju
in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tuje-
rodnih vrst. Uredba je zavezujoča za vse države
članice in določa »pravila za preprečevanje, čim
večje zmanjšanje in ublažitev škodljivih vplivov
namernega in nenamernega vnosa in širjenja in-
vazivnih tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost
v Uniji«. Na seznamu Unije je trenutno uvrščenih
10 tujerodnih sladkovodnih in morskih živalskih

29