Page 31 - Zbornik 31 - 2020
P. 31
Ana Celestina, Maša Čarf, Aljaž Jenič, Tjaša Kodela, Diana Marguč, Brina Sotenšek
Slika 6: Psevdorazbora (Pseudorasbora parva (Temminck & Schle- S stroji in opremo lahko prenašamo sediment in
gel, 1846)). mehanske ostanke, s katerimi se lahko ličinke
školjke in tudi trosi račje kuge prenesejo v še
neokužen vodotok.
– Z zemljinami in deli rastlin se prenašajo tudi
invazivne rastlinske vrste, kot so japonski, sa-
halinski in češki dresnik, ambrozija, kanadska
zlata rozga, ... V primeru prisotnosti invazivnih
tujerodnih vrst, poudarjamo močno invazivnost
dveh vrst dresnika (Fallopia japonica - japonski
dresnik, Fallopia x bohemica - češki dresnik),
kjer je potrebno paziti, da se ob odstranjevanju,
rezanju in košnji pobere v vreče vse dele rastlin
in se jih uniči, v nasprotnem primeru lahko kosi
stebel plavajo dolvodno in se ukoreninjajo. Žle-
zava nedotika (Impatiens glandulifera) je druga
tujerodna vrsta, ki je pogosta ob vodotokih; raz-
množuje se s semeni. Ta se razširjajo s sunko-
vito izstrelitvijo iz plodov, naprej pa jih raznaša
vodni tok, veter in živali. Odstranjujejo se cele
rastline, ki se jih izpuli še pred cvetenjem. V
tem času ni nevarnosti, da bi nehote razsejali
semena, paziti pa je potrebno, ker se po navadi
odstranjuje cele sestoje, da se s tem ne povzro-
či erozije brežine. Večje sestoje lahko pred cve-
tenjem tudi pokosimo, a je treba košnjo zaradi
obraščanja rastlin večkrat ponoviti. Dolgoročno
mora biti načrtovana košnja in odstranjevanje
tudi drugih tujerodnih invazivnih vrst.
Slika 7: Trnavec (Orconectes limosus (Rafinesque, 1817)). Zaključki
Ker je vedno več vedenja o tujerodnih vrstah, nji- Že dolgo je znano in z raziskavami dokazano, da
hovih vplivih in širjenju, je odgovornost človeka imajo posegi v vodotoke, prehodnost vodotokov in
pri poseganju v vodotoke in s tem v naravni eko- raba voda velik vpliv na ribe in njihove vodne ha-
sistem ključnega pomena za njegovo ohranjanje. bitate, kar nenazadnje izpostavljamo že vrsto let.
V nadaljevanju opisujemo dva ukrepa, s katerima V zadnjih letih se je prepoznanim negativnim vpli-
lahko bistveno zmanjšamo širjenje tujerodnih vom na vodne habitate rib pridružilo tudi pojavlja-
vrst. nje invazivnih tujerodnih vrst rib, rakov in školjk.
– Posebno pozornost je potrebno nameniti grad- Ta problematika v Sloveniji še ni splošno prepoz-
nana, prav tako še niso sprejeti celoviti načrti za
benim posegom v vodotokih z gradbeno meha- preprečevanje širjenja teh vrst in za odstranjeva-
nizacijo in orodji, ki so bili uporabljeni za delo nje teh vrst iz okolja. Brez dvoma lahko pričaku-
v vodotokih, kjer je prisotna školjka trikotničar- jemo kumulativne negativne vplive na ribe zaradi
ka, ali na vodotokih, ki so okuženi z račjo kugo. kombinacije različnih okoljskih obremenitev. Za
Poljanšek (2013) je zasledila prvi prenos školj- reševanje izjemno kompleksne problematike je
ke trikotničarke v Avstrijo s stroji, ki so kopali nujno sodelovanje strokovnjakov iz različnih strok,
Sueški prekop. Zato je zelo pomembno, da se pri čemer mora biti sinergija med vodarstvom in
opremo pred prenosom na novo območje (drug varstvom okolja končni cilj. K temu bo zagotovo
vodotok) dodobra pregleda, očisti vseh mehan- doprinesla tudi dobra praksa, ki jo je mogoče do-
skih ostankov in posuši. V primeru, da ni časa za seči le z dobrim in strokovnim sodelovanjem. Le
dobro presušitev, ki naj traja vsaj 48 ur, je dob- na ta način bomo lahko tudi v praksi sledili ciljem
ro, da se oprema razkuži. Predvsem je potrebno doseganja dobrega stanja ribjih populacij, njihovih
biti pozoren na tujerodno školjko trikotničarko. habitatov ter tako dosegli dobro ekološko stanje
Njene ličinke se pritrdijo na opremo ali oblači- voda. Želimo si, da ti mnogokrat omenjeni in v za-
la in lahko preživijo izven vode tudi do 15 dni. konodaji zapisani cilji ne bi ostali zgolj črka na pa-
pirju, temveč naše vodilo za izvajanje dobre prakse
tako s stališča vodarstva kot tudi varstva okolja.
30
