Page 26 - Zbornik 31 - 2020
P. 26
Ribe v naših vodotokih – kako dolgo še?
večjo nevarnost ribam predstavljajo uničevanje vanja področja ribištva in ihtiologije s strani stro-
in fragmentacija habitata, neprehodne pregrade, kovnjakov vodarske stroke, k čemur je zagotovo
slaba kvaliteta vode in vnos tujerodnih vrst. Prav pripomoglo aktivno sodelovanje pri pripravi vse-
gotovo pa je kumulativni vpliv vseh dejavnikov bin številnih projektov za izvedbo posegov, ki se
tako obsežen in kompleksnost lentičnih sistemov vsako leto načrtujejo na območju celotne države.
tako velika, da si posledice različnih posegov zelo Zavod za Ribištvo Slovenije v okviru svojega dela
težko predstavljamo, dokler ni marsikdaj že pre- in pristojnosti podaja projektne pogoje in smernice
pozno. Z upravljanjem voda posegamo v življenj- s področja sladkovodnega ribištva, varstva ribjih
sko okolje rib, pri čemer se zdi doseganje dobre vrst in njihovih habitatov za zelo različne posege,
prakse in sinergije med vodarstvom in varstvom kot so npr. gradnja objektov na območju vodnih in
okolja nedosegljiv cilj, saj je interes obojih pre- priobalnih zemljišč, različni protipoplavni ukrepi,
pogosto povsem različen. Tudi različni naravo- vzdrževalna in sanacijska dela ter državni in ob-
varstveni in renaturacijski posegi so pogosto (pre) činski prostorski načrti. Pomembno področje po-
malo učinkoviti, saj zajemajo premajhne odseke segov, ki imajo vpliv na ribe, je tudi posebna raba
vodotokov in se ukvarjajo predvsem z manjšimi vode za različne namene.
izboljšanji habitatov, ne morejo pa zajeti in odpra- Pri vsakem neustrezno načrtovanem posegu v vo-
viti glavnih problemov, ki se pojavljajo na daljših dotoke lahko pride do izrazito negativnih posledic
odsekih vodotokov. na ohranjanje naravnih procesov ter naravnega
Rezultati različnih raziskav in monitoringov Za- ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.
voda za ribištvo Slovenije, izvedenih v zadnjih Na Zavodu za ribištvo Slovenije na podlagi dolgo-
dvajsetih letih, ter podatki izvajalcev ribiškega letnega neprekinjenega sodelovanja z vodarsko in
upravljanja kažejo na trend slabšanja stanja po- gradbeno stroko ter z različnimi uradnimi institu-
pulacij ribjih vrst ter posledično manjšega uplena cijami prepoznavamo naslednje težave:
lovnih vrst rib. V nadaljevanju želimo izpostaviti – Pogosto prihaja do velikih odstopanj med načr-
grožnje, ki v največji meri ogrožajo ribje vrste in
njihove habitate. tovano izvedbo objektov in dejansko izvedbo v
prostoru.
Posegi v vodotoke – Vsako leto znova se pojavlja povečan pritisk za
izvedbo posegov v jesensko zimskem času, ko
Brez dvoma vsak človekov poseg v vodno okolje se v naših vodah drsti potočna postrv.
vpliva na habitate vodnih organizmov. Čeprav v – Kljub poznavanju najnovejših razpoložljivih teh-
Sloveniji zakonodaja določa, da je cilj upravljanja z nologij in pristopih za sonaravno urejanje vo-
vodami in priobalnimi zemljišči doseganje dobre- dotokov se to znanje pri načrtovanju posegov
ga stanja voda in vodnih ekosistemov ter ohranja- pogosto ne uporabi. Tudi zakonodaja na različ-
nje vodnih količin in trajnostno rabo voda, praksa nih področjih do določene mere določa obvezo
temu pogosto ne sledi. Kot je bilo že mnogokrat upoštevanja najnovejših znanstvenih dognanj in
izpostavljeno, je tudi osrednji cilj Vodne direktive aktualnih tehničnih spoznanj.
(Water Framework Directive; 2000/60/EC) vzpo- – Še vedno je v prostoru izvedenih mnogo prema-
staviti okvir za varstvo površinskih in podzemnih lo objektov, ki predstavljajo primere dobre pra-
voda na celotnem ozemlju EU. kse tako z vidika ribištva in varstva okolja kot
Slovenski vodotoki so vsako leto predmet ure- tudi s stališča vodarstva.
janja, pri čemer se letno izvede na stotine večjih V neprestanem iskanju dobre prakse se trudimo
in manjših posegov v naše vode. Ribe so naravni z neprekinjenim sodelovanjem in ozaveščanjem
vir pod posebnim varstvom države, številne ribje tako strokovne kot laične javnosti, vendar ugota-
vrste so tudi predmet ribiškega upravljanja, saj vljamo, da je doseganje sinergije med vodarstvom
predstavljajo dragocen ribolovni vir. Ribolov je in varstvom okolja izjemno težavno. Težava je
tako ena najstarejših človekovih dejavnosti, ki v tako lahko že prvotno izhodišče, kako pristopiti k
današnjem času ni več preživetju namenjena de- posegom v naše vode, saj je s stališča vodarstva
javnost, temveč gre predvsem za športno rekrea- bistveno varovanje ljudi in premoženja pred viso-
tivno dejavnost. Pri zagotavljanju trajnostne rabe kimi pretoki, ki povzročajo poplave. Nasprotno je
naravnih virov gre posebno pozornost nameniti s stališča varstva vodnih habitatov in ribištva tre-
tudi ribogojstvu kot gospodarski panogi. ba posebno pozornost nameniti nizkim pretokom,
Na Zavodu za ribištvo Slovenije se več kot dese- posebej v toplejših obdobjih leta, saj prav pojav
tletje aktivno trudimo približati pomen ohranjanja nizkih voda pogosto doprinese h kritičnim razme-
vodnih habitatov rib laični in strokovni javnosti. V ram za preživetje rib. Težava je tudi v tem, da so
zadnjih letih opažamo počasno izboljšanje pozna- posledice delovanja visokih voda vedno prepozna-
ne, čemur običajno sledijo posegi (npr. za sanacijo
25
