Page 21 - Zbornik 31 - 2020
P. 21

Lidija Globevnik, Luka Snoj

PRIMERJAVA VPLIVOV ČLOVEKOVIH
DEJAVNOSTI NA POPLAVNE POVRŠINE
V SLOVENIJI Z DRUGIMI DRŽAVAMI EVROPE

dr. Lidija Globevnik, dipl. inž. grad., TC Vode, Tematski center za raziskave, študije in razvoj
projektov na vodah, d.o.o., Trnovski pristan 10, Ljubljana

Luka Snoj, univ. dipl. geog, TC Vode, Tematski center za raziskave, študije in razvoj projektov
na vodah, d.o.o., Trnovski pristan 10, Ljubljana

Uvod                                                   Zaradi poselitve, kmetijske rabe prostora, pro-
                                                       meta in energetike so ekološke lastnosti rek in
Ekološke lastnosti poplavnih območij so tesno po-      njihovih poplavnih površin, to je rečnih koridor-
vezani z hidrološko-morfološkimi lastnostmi rek,       jev, spremenjene. Marsikje se je ekološki karak-
preko njih pa seveda tudi s procesi odtoka voda in     ter rečnih koridorjev povsem izgubil. V članku je
plavin s celotnih porečjih. Številne človekove de-     opisana stopnja spremenjenosti ekološkega ka-
javnosti, ki povzročajo pritisk na reke in poplavna    rakterja poplavnih površin v Evropi. Narejena je
območja, je zato treba obvladovati na porečjih,        primerjava Slovenije z Evropo. Informacije kakšna
medtem ko so posebni vplivi opaženi bolj lokal-        je stopnja spremenjenosti ekološkega znača-
no. Spremembe v rečnem toku, vnosu sedimen-            ja poplavnih površin oziroma rečnih koridor-
tov, pogozdovanju, obremenitvah s hranili lahko        jev, je osnova za nadaljnje razmišljanje o načinu
spremenijo pogoje v reki navzdol in v nekaterih        upravljanja in zaščiti poplavnih površin. S tem je
primerih tudi v toku. Takšne spremembe na kon-         povezana naša odločenost in agilnost za uresni-
cu vplivajo na vodne in obvodne habitate. Narav-       čevanje okoljskih ciljev.
ne ekološke razmere na poplavnih površinah so
odraz dinamike poplavljanja in spreminjanje oblik      Obseg rečnih poplav v Evropi
strug. Ta dinamika je odraz naravnih procesov, ki
jih usmerjajo topografija, geologija in podnebje       S hidrološkim modelom LISFLood so na Joint Re-
na celotnem porečju. Če človekovi posegi teh pro-      search Center (JRC) določili obseg potencialnih
cesov ne spreminjajo, se v rekah in na poplavnih       območij rečnih poplav v Evropi. To so površine,
površinah ustvarijo ravnotežna hidromorfološka         ki bi bile poplavljene pri različnih verjetnostih
stanja in s tem tudi ekološka. Ta se sicer razlikuje-  nastopa ekstremnih padavinah in v primeru, da na
jo glede na velikosti in tipe rečnega sistema (Kail    ali ob rekah ni hidrotehničnih objektov ali drugih
idr. 2009) ter na geografsko-geološke lastnosti        objektov varstva pred poplavami. To so torej povr-
porečja. Ekološke lastnosti poplavnih območij in       šine, ki jih označujemo kot potencialno poplavne
rek so torej tesno medsebojno povezane. Dobro          površine, vključujejo pa tudi površine rečnih korit.
ekološko stanje rek je odvisno tudi od ekološkega      Slika 1 prikazuje prostorsko razporeditev poten-
stanja poplavnih površin.

20
   16   17   18   19   20   21   22   23   24   25   26