Page 25 - Zbornik 31 - 2020

Ana Celestina, Maša Čarf, Aljaž Jenič, Tjaša Kodela, Diana Marguč, Brina Sotenšek

RIBE V NAŠIH VODOTOKIH – KAKO DOLGO ŠE?

Ana Celestina, univ. dipl. biol., Zavod za ribištvo Slovenije, Sp. Gameljne 61a, 1211 Ljubljana –
Šmartno

mag. Maša Čarf, univ. dipl. biol., Zavod za ribištvo Slovenije, Sp. Gameljne 61a, 1211 Ljubljana
– Šmartno

mag. Aljaž Jenič, univ. dipl. biol., Zavod za ribištvo Slovenije, Sp. Gameljne 61a, 1211
Ljubljana – Šmartno

Tjaša Kodela, mag. geog., Zavod za ribištvo Slovenije, Sp. Gameljne 61a, 1211 Ljubljana –
Šmartno

Diana Marguč, univ. dipl. biol., Zavod za ribištvo Slovenije, Sp. Gameljne 61a, 1211 Ljubljana –
Šmartno

Brina Sotenšek, univ. dipl. biol., Zavod za ribištvo Slovenije, Sp. Gameljne 61a, 1211 Ljubljana
– Šmartno

Uvod preslišana. Če želimo preprečiti negativne posle-
dice delovanja človeka v okolju je pomembno, da
Okoljska zavest je del splošne družbene zavesti. naravo razumemo širše kot ekosistem, kjer vsak
Posameznikov odnos do okolja je tesno povezan z del sistema vpliva na druge člene (Vrhovšek, Vovk,
družbenim odnosom do okolja. Delovanje človeka Korže, 2007). Če uničimo ekosistem, bodo propad-
in njegova miselnost je kritična prvina pri nasta- le tudi vrste in nasprotno. Z vidika urejanja voda
janju in reševanju različnih okoljskih problemov je tako pomembno, da se pri posegih ne zagota-
(Polajner Horvat, 2009). Človek je predvsem s svo- vlja le hitro odtekanje vode (regulacije) ter stabi-
jim antropocentričnem pogledom na svet povzro- lizacija dna in brežin, temveč da se tudi vodnim in
čil velike obremenitve okolja. Z razvojem tehnolo- obvodnim organizmom zagotovi primeren habitat,
gije je dobil občutek, da lahko naravo enostavno ki bo omogočil ohranitev vrst in posredno ekosi-
obvlada in si s tem zagotovi bolj kakovostno živ- stema. V slovenskih sladkih in somornih vodah
ljenje. Kmalu je ugotovil, da temu ni tako, saj so živi 94 vrst in podvrst rib in 4 vrste piškurjev. Več
posegi v ekosisteme med drugimi povzročili upad kot polovica teh vrst (59 vrst rib in 4 piškurji) je
biodiverztitete, podnebne spremembe, onesna- uvrščenih na rdeči seznam ogroženih vrst (Povž,
ženja in upad podtalnice. Še nikoli ni človek tako 1992). Za ohranitev rib v slovenskih rekah je izje-
kot v današnjem svetu razpolagal z možnostmi, ki mnega pomena, da v vodotoke posegamo premi-
mu omogočajo prilagajanje celo najbolj surovim šljeno (trajnostno) in s tem omogočamo preživetje
klimatskim razmeram, a kljub temu škoda, ki jo tako vodnim organizmom kot samemu sebi.
človeštvo utrpi zaradi ekstremnih vremenskih in Ribe so naše bogastvo in ribolovni vir, hkrati pa so
podnebnih razmer, iz leta v leto vrtoglavo narašča prav ribe eni najbolj občutljivih organizmov v vo-
(Kremžar, 2005). Znanstveniki že vrsto let opozar- dah. Tudi globalno gledano so sladkovodne vrste
jajo o negativnih posledicah človekovega delova- rib ena izmed najbolj ogroženih skupin živali. Naj-
nja v okolju, vendar so njihova opozorila pogosto

24