Page 22 - Zbornik 31 - 2020
P. 22
Primerjava vplivov človekovih dejavnosti na poplavne površine v Sloveniji z drugimi državami Evrope
cialnih poplavnih površin v Evropi pri 1% verjetnih V Sloveniji je izgubljenih več poplavnih površin od
nalivih (Dottori et al., 2016). Na Grafu 1 so prika- evropskega povprečja, saj je kar polovica vseh
zani deleži teh površin po državah glede na ve- potencialnih poplavnih površin poseljena ali spre-
likost državnega teritorija. Evropsko povprečje je menjena v njive ali trajne nasade (Graf 2). Največ
8%. Največji delež, 27% ima Madžarska, sledijo ji izgubljenih površin imajo na Slovaškem (60%),
Nizozemska (23%), Lihtenstein (16%), ter Hrvaška Srbiji (68%), Cipru (68%), Madžarskem (65%) in
(16%) in Republika Srbija (15%). Delež potencial- Italiji (65%). Podobno situacijo kot v Sloveniji ima-
nih površin v Sloveniji je 7%. jo v Bolgariji, na Nizozemskem, v Nemčiji in Belgi-
ji. Tudi tu je izgubljenih skoraj polovica poplavnih
površin (49%).
Graf 2: Delež potencialnih poplavnih površin, ki so izgubile karakter
poplavnih ekosistemov po državah Evrope.
Stopnja spremenjenosti
ekologije poplavnih površin
Slika 1: Obseg potencialnih poplavnih površin v Evropi (vir podatkov: Sam podatek o izgubljenem deležu poplavnih povr-
Dottori in ostali (2016) in Copernicus (2020a); EEA, 2020; vir karte: šin na račun pozidanih in kmetijsko intenzivno ob-
Globevnik in ostali, 2020). delanih tal ne ponuja tudi kakovostne ocene stop-
nje spremenjenosti. Mnoge ekološke značilnosti
Graf 1: Pokritost državnega teritorija s poplavami, ki bi se pojavile poplavnih površin so lahko še različno ohranjene
ob 100-letnem dogodku v primeru da vodni režim ne bi bil reguliran. glede na stopnjo pritiskov kot je onesnaževanje,
razporeditev poseljenih in kmetijskih površin v
Obstoječi poplavni ekosistemi poplavnih ravnicah ali glede na morfološke in hi-
drološke povezave med reko in poplavno ravni-
Analiza podatkov o pokrovnosti in rabi tal na po- co. Kakovostno oceno spremenjenosti evropskih
tencialnih poplavnih površinah, ki jih najdemo poplavnih ravnic je naredila ekipa strokovnjakov
na sistemu »Copernicus Riparian Zone – LC/LU« pri evropskem tematskem centru za vode (ETC/
(Copernicus, 2020b) pokaže, da je v povprečju v ICM Waters) Evropske agencije za okolje (EEA). Me-
Evropi izgubljenih najmanj 40% vseh naravnih, za todologija je opisana v Globevnik in ostali (2020).
poplavne površine značilnih ekosistemov. Poten- Pristop je primerljiv s pristopom, ki se uporablja
cialne poplavne površine so namreč v tem deležu za oceno stanja vodnih teles v skladu z evropsko
poseljene ali pa se na njih nahajajo njive in traj- okvirno direktivo o vodah. Najprej je bila razvita ti-
ni nasadi. Delež za poplavne površine ekološko pologija poplavnih območij glede na naravne abi-
značilnih površin je večinoma večji zaradi gozdnih otske dejavnike, ki vplivajo na habitate v poplavnih
plantaž ali povsod tam, kjer je prekinjena hidrolo- območjih in nanje človek ne vpliva (n.pr. nadmorska
ška in morfološka povezava z reko in travnatimi višina in naklon doline). Zaradi razlik v abiotskih
in gozdnimi poplavnimi površinami. To so namreč dejavnikih se namreč poplavni habitati in s tem tudi
ostanki nekdanjih rečnih habitatov, ki se ne more- merila za oceno spremenjenosti, razlikujejo med
jo več naravno obnavljati. poplavnimi tipi poplavnih območij. V nadaljnjem ko-
raku se je določil nabor kazalnikov, ki opisujejo ob-
seg poplavnih površin, njihove oblike in hidro-mor-
fološke procese. Za vsak tip poplavnih območij so
se določile referenčne vrednosti za razred majhne
degradacije in mejne vrednosti med srednjo in ve-
liko degradacijo. S primerjavo sedanjih habitatnih
pogojev s tipičnimi referenčnimi razmerami se je
določila stopnja spremenjenosti poplavnih območij
v Evropi, za katere je bilo na razpolago dovolj po-
datkov. Rezultate prikazujeta Grafa 3 in 4.
21
