Page 23 - Zbornik 31 - 2020
P. 23
Lidija Globevnik, Luka Snoj
mo velik delež urbaniziranega prostora ravno ob
vodotokih. Tudi kmetijstvo ima najboljše obdeloval-
ne površine ravno v poplavnih ravnicah. Oba dejav-
nika sta pomemben razlog za visok delež ekološko
degradiranih poplavnih površin v Sloveniji.
Graf 3: Povprečna stopnja ekološke degradacije poplavnih površin v Čeprav imamo zapletene postopke za pridobi-
Evropi in v Sloveniji. vanje dovoljenj in soglasij za poseganje v vodni
prostor in močno vodo-varstveno zakonodajo, se
V Sloveniji je delež površin, kjer ekološki proce- degradacija ekoloških lastnosti poplavnih povr-
si niso ali so manj degradirani manjši kot 10 %. V šin odvija najprej. Pomanjkljivo so urejene zadeve
Evropi je ta delež še enkrat večji (oziroma večji za upravljanja z vodo v naseljih (Globevnik in Simo-
10-odstotnih točk). Nasprotno, le 6% vseh poplavnih neti, 2020), s spremembami vodne zakonodaje
površin je zelo oziroma kritično degradiranih, med- pa se nam obetajo celo nove poselitve obvodnih
tem ko je v Evropi teh površin 20 %. zemljišč. Naravna vegetacija le redko preraste
Primerjava stopenj degradacije ekoloških proce- obdelane kmetijske površine ob brežinah vodoto-
sov na poplavnih površinah med državami Evrope, kov. Pohvaliti se ne moremo niti z renaturacijskimi
kjer so vključeni tudi deleži neocenjenih poplavnih projekti na poplavnih površinah.
površin, je dana na Grafu 4. Po pričakovanjih, naj- Zaradi pomembnih ekoloških povezav med
večji delež ne-degradiranih poplavnih površin ima- poplavnimi ravnicami in rekami, bomo ključne ci-
jo Skandinavske in Baltske države. Sledijo jim dr- lje evropskih okoljskih politik, Okvirne direktive o
žave Zahodnega Balkana. Ostale države se ločijo vodah, Direktive o poplavah ter Direktive o habita-
predvsem po deležih srednje in zelo degradiranih tih in pticah dosegli le z ustreznim upravljanjem
površin. Največji delež zelo degradirane ekologije in zaščito poplavnih površin. Zaščita površin, ki še
poplavnih površin ima Italija, več kot polovico. Sledi ohranjajo poplavni ekološki karakter, rehabilita-
ji Nizozemska s podobno visokim deležem ekolo- cija tistih, ki ta karakter izgubljajo in renaturacija
ško zelo degradiranih površin. Ostale površine ima- površin, ki so ta karakter že izgubila, je potreb-
jo srednje veliko degradacijo ali pa niso ocenjene. na tudi za ohranjanje biotske pestrosti. V novi
evropski strategiji za biotsko raznovrstnost (EU,
2020) je tako kot en izmed pomembnih ciljev tudi
renaturacija 25000 km evropskih rek. Renaturaci-
je rek pa niso možne brez renaturacije poplavnih
površin ter vzpostavljanja celovitih povezav med
hidrološkimi in morfološkimi procesi, lokalno in
globalno. Slovenija ima torej dobro priložnost, da
se tudi na področju upravljanja voda pro-aktivno
vključi v izvajanje letos sprejete Strategije EU za
biotsko raznovrstnost do leta 2030.
Viri
Graf 4: Primerjava stopenj degradacije ekoloških procesov na Dottori, Francesco; Alfieri, Lorenzo; Salamon, Peter; Bianchi,
poplavnih površinah med državami Evrope. Alessandra; Feyen, Luc; Lorini, Valerio (2016): Flood ha-
zard map for Europe - 100-year return period. Europe-
Zaključek an Commission, Joint Research Centre (JRC) [Dataset]
PID: http://data.europa.eu/89h/jrc-floods-floodmapeu_
Ekološki procesi značilni za poplavne površine so rp100y-tif
v Evropi kritično degradirani. Le Baltske, Skandi-
navske in Zahodno Balkanske (med katere ne pri- Copernicus, 2020a. Copernicus lan Monitoring System. Ri-
števamo Slovenije) države, imajo pomemben delež parian Zones - Delineation of potential riparian zones.
ne-degradiranih poplavnih površin. Slovenija sicer https://land.copernicus.eu/local/riparian-zones/ripari-
nima visokega deleža zelo degradiranih površin, an-zones-delineation.
ima pa nižji delež površin z dobrimi ekološkimi
razmerami v primerjavi s sosednjo Italijo, Avstrijo Copernicus, 2020b. Copernicus lan Monitoring System. Ri-
in Hrvaško. Glede na dejstvo, da imamo najbolj raz- parian Zones – Land Cover/Land Use. https://land.coper-
pršeno poselitev med vsemi štirimi državami, ima- nicus.eu/local/riparian-zones/land-cover-land-use-lclu-
-image
EEA 2020. EEA potential flood-prone area extent. European
Environment Agency. https://www.eea.europa.eu/data-
-and-maps/data/eea-potential-flood-prone-area-extent
22
