Page 27 - Zbornik 31 - 2020
P. 27
Ana Celestina, Maša Čarf, Aljaž Jenič, Tjaša Kodela, Diana Marguč, Brina Sotenšek
posledic poplav ali hudourniškega delovanja). Ko lične smernice za izdelavo prehodov za ribe (FAO
se po izvedbi posegov posledično pojavijo težave & DVWG, 2002; FAH, 2011; ICPDR, 2013). Prav tako
v času nizkih voda, kot je pregrevanje vode (npr. pri popisu upoštevamo strokovno oceno, ki teme-
zaradi razširitve in poravnave struge in odstra- lji na izkustveno ugotovljenem dejanskem stanju
nitve obvodne vegetacije), slabo stanje vodotoka – treba je ugotoviti, ali določeno pregrado ribe
na območju izvedenih posegov ni več prepoznano zmorejo premagati. Po zadnjih podatkih pregleda
kot težava, ki jo bi bilo treba rešiti. baze pregrad ugotavljamo, da imamo na Zavodu
Cilj sodelovanja ihtiološke stroke z vodarsko in za ribištvo Slovenije evidentiranih več kot 1500
gradbeno stroko je iskanje tehničnih rešitev za različnih vodnih pregrad.
izvedbo posegov, ob izvedbi katerih bo mogoče Umeščanje prečnih objektov (pregrade, jezovi), ki
vsaj deloma slediti ciljem zakonodaje, ki tako ide- so za ribe in druge vodne organizme neprehodni,
alistično zapoveduje, da moramo urejanje voda povzroči krčenja življenjskega prostora in omejuje
izvajati na način, da se ekološko stanje voda ne ali onemogoča povezave med vodnimi organizmi.
poslabšuje ali da se celo izboljša. Ribe se vzdolž vodotokov selijo v iskanju hrane
ter primernih mest za razmnoževanje, zavetje in
Prehodnost vodotokov počitek. Če jim je vse to onemogočeno, je njiho-
va uspešnost preživetja sorazmerno zmanjša-
Zavod za ribištvo Slovenije je že mnogokrat iz- na. Pregrade povzročajo razdrobljenost oziroma
postavil, da je tudi ohranjanje in vzpostavljanje medsebojno ločenost populacij, s tem pa se pove-
prehodnosti vodotokov za vodne organizme eden čuje možnost parjenja v sorodstvu in slabša vital-
izmed osrednjih ciljev Okvirne direktive o vodah nost populacije.
(Water Framework Directive; 2000/60/EC). Temu Izpostaviti je treba tudi dejstvo, da ribje steze ne
sledi tudi Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni morejo nadomestiti celovite povezanosti vodnih
list RS, št. 61/2006), ki določa, da mora zaradi habitatov, ki jo sicer omogoča prosto tekoča reka,
prehajanja rib čez grajene objekte v vodah investi- prav tako prehodi za ribe ne morejo nadomestiti
tor zagotoviti ustrezen prehod za ribe ter zagota- izgubljenih rečnih habitatov. V kolikor se proble-
vljati prehodnost le tega. Že več let je v veljavi tudi matika spremembe habitata zaradi pregrajenosti
Uredba o stanju površinskih voda (Uradni list RS, vodotoka ne rešuje celostno, ribja steza lahko slu-
št. 14/09, 98/10, 96/13 in 24/16), ki določa ele- ži prehajanju rib v slabši, neustrezen habitat.
mente kakovosti ekološkega stanja rek in jezer. Prehodi za ribe niso čudežna rešitev, s katero lah-
Tako sestava, številčnost in starostna struktura ko rešimo vse težave prečnih pregrad. Z ribjimi
rib spada med biološke elemente za ugotavljanje prehodi v prvi vrsti rešujemo migracije rib proti
kakovosti ekološkega stanja rek, med hidrološke toku. S pravilno izvedenimi prehodi so migracije
elemente, ki podpirajo biološke elemente, pa spa- rib proti toku omogočene, vendar pregrada vsee-
dajo hidrološki režim, kontinuiteta rečnega toka in no predstavlja ozko grlo, saj je je prehodnost gle-
morfološke razmere (spreminjanje globine in širi- de na prosto tekočo reko še vedno močno zmanj-
ne reke, struktura in substrat rečne struge, struk- šana in otežena.
tura obrežnega pasu).
Na podlagi navedenih pravnih podlag ugotavlja- Prehodi za ribe pa nikakor ne naslavljajo izgube in
mo, da naša zakonodaja upošteva dejstvo, da so spremembe habitata, ki nastane zaradi pregrad,
naše vode življenjsko okolje rib in drugih organiz- kar je še posebej izrazito pri seriji pregrad, ki si
mov ter da je za zagotavljanje življenjskih pogo- sledijo v vodotoku. V kolikor se problematika spre-
jev treba zagotavljati diverziteto vodnih habitatov membe habitata zaradi pregrajenosti vodotoka ne
(strukturno in hidrološko) ter zveznost rečnega rešuje celostno, ribja steza lahko služi prehajanju
toka, ki dejansko omogoča povezljivost habitatov rib v slabši, neustrezen habitat.
različnih vrst rib. Pri umeščanju visokih pregrad v vodotoke se za-
Na Zavodu za ribištvo Slovenije že vrsto let vodi- radi akumuliranja vode rečni ekosistem spremeni
mo evidenco umetnih pregrad, ki jo sproti poso- v jezerskega. Ena od takojšnjih posledic pregraje-
dabljamo z novimi podatki. Podatke o obstoječih vanja vodotokov je spremenjena naravna prodo-
pregradah večinoma pridobivamo na terenu, sami nosnost. Pregrade povzročajo upočasnitev vodne-
in s pomočjo izvajalcev ribiškega upravljanja. Pri ga toka in kopičenje mulja. V sedimentih različnih
popisu pregrad uporabljamo izbrane parametre, akumulacij so lahko vezane tudi strupene snovi.
ki so pomembni za oceno prehodnosti pregrad Akumuliranje vode vodi v popolno spremembo
za ribe, kot je npr. protokol »The ICE protocol for ekosistema in evtrofikacijo, pri čemer se spremeni
ecological continuity – assesing the passage of tudi sestava ribje združbe. Pogost pojav v akumu-
obstacles by fish (Baudoin s sod., 2014)« in raz-
26
