Page 41 - Zbornik 31 - 2020
P. 41
Marko Černe, Gabrijela Salobir, Vojko Bizjak
pridelkov, če ne upoštevamo dobre higienske pra- Biološke lastnosti vode za namakanje določajo
kse skladno z vrsto kulture (posevka), vrsto in število različnih vrst bakterij (koliformne bakteri-
tehnologijo namakalnega sistema in stopnjo one- je, bakterije fekalnega onesnaženja, druge bakte-
snaženosti vode za namakanje. Če upoštevamo rije), praživali in virusov, prisotnost alg in drugih
znanje, sodobne pristope in prakse v drugih drža- organizmov v vodi. Rastlinska pridelava poteka
vah z mnogo večjimi težavami (ki so razvile skla- sicer v naravnem (t.j. nesterilnem) okolju, zato
dne tehnologije za preprečevanje tveganja, a vse- je popolna sterilnost vode za namakanje nesmi-
eno namakajo) se izognemo tveganju za zdravje selna, če seveda pomislimo tudi na druge vplive
ljudi in okolja. Navedene okoliščine so v preteklo- (gnojenje, škropljenje, ptice in druge divje živali,
sti pogosto povzročile prepoved namakanja prav žuželke, itd.) v pridelavi. Zaradi možnosti okužb z
v poletnih časih (ko rastline najbolj potrebujejo vodo za namakanje, ki vsebuje bakterije fekalne-
vodo za svojo rast in razvoj) s strani inšpektorjev ga onesnaženja (bakterija Escherichia coli se upo-
pristojnih za področje kmetijstva. Odkar ni več za- rablja kot indikatorski organizem za fekalno one-
konske podlage za tako ukrepanje, pa mora pride- snaženost) in predvsem preprečevanja tovrstnih
lovalec sam poskrbeti, da z dobro namakalno pra- okužb, je mikrobiološkemu stanju vode za nama-
kso in pristopom, ki upošteva tudi dobro higiensko kanje potrebno posvetiti še posebno pozornost.
prakso pri namakanju, ne poslabšuje lastnosti tal
in da so njegovi pridelki varni za uživanje. Zakonodajni okvir
Lastnosti vode za namakanje V aprilu leta 2017 je prenehala veljati Uredba o
mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v
Voda za namakanje ima različne lastnosti, ki vpli- tla (Uradni list RS, št. 84/05, 62/08, 62/08, 113/09,
vajo na pridelek, rodovitnost tal in okolje. Ločimo 99/13 in 19/17), ki je v svoji vsebini opredeljeva-
fizikalne, kemične in biološke lastnosti vode za la tudi namakanje kmetijskih zemljišč in določala
namakanje kmetijskih zemljišč. mejne vrednosti nekaterih parametrov vode za
Fizikalne lastnosti so temperatura vode, barva, namakanje.
vonj, kalnost in vsebnost trdnih snovi. Tempera- Po tej uredbi je bilo prepovedano namakanje
tura vode je najpomembnejša lastnost vode za rastlin z vodo, pri kateri je vsebnost težkih kovin
namakanje. Prenizke temperature neugodno vpli- presegala mejne vrednosti dobrega kemijske-
vajo na rast in razvoj rastlin, še posebno tistih, ki ga stanja za težke kovine v površinskih vodah v
imajo rade toploto. V našem okolju je to večina skladu s predpisi, ki urejajo kemijsko stanje po-
vrtnin, krompir in tudi koruza. Prehladna voda za- vršinskih voda, prav tako pa je bilo prepovedano
ustavi rast in razvoj kmetijskih rastlin. Posledica namakanje rastlin na območju vodnega zajetja.
je zmanjšanje pridelka. Hladna voda namreč hladi Namakanje je bilo po tej uredbi prepovedano tudi
zemljišče, zmanjša mikrobiološko aktivnost tal, takrat, ko so parametri vode za namakanje pre-
zmanjšuje dostopnost in sprejem potrebnih hra- segli mejne vrednosti iz tabele 10 priloge 4, ki so
nil. Optimalna temperatura vode za namakanje je bile naslednje:
od 24 do 28 °C. Minimalna temperatura vode za – temperatura vode za namakanje, 35 °C,
namakanje, ki jo najobčutljivejše rastline še pre- – vsebnost suspendiranih snovi, 100 mg/l,
našajo brez poškodb, je od 15 do 20 °C, maksi- – vsebnost raztopljenih snovi, 2000 mg/l,
malna pa od 33 do 35 °C. Ostale fizikalne lastnosti – elektroprevodnost, 2000 µS/cm,
so pokazatelj vsebnosti nekaterih snovi v vodi za – nitrati, 10 mg/l,
namakanje (vonj, kalnost), ki lahko vplivajo na ra- – natrij (Na), 70 mg/l,
stline, okolje ali človeka. – kloridi (Cl-), 100 mg/l,
Kemične lastnosti vode določajo: vsebnost raz- – mikrobiološka lastnost vode za namakanje:
ličnih kationov (kalcij, magnezij, natrij, kalij, bor),
vsebnost anionov (klor, sulfat, nitrati, fluoridi, kar- a) namakanje rastlin, katerih deli se uživajo su-
bonati, bikarbonati), pH vrednost, trdota, električ- rovi ali neprekuhani (razen pri namakanju s
na prevodnost, organske snovi in raztopljeni plini. kapljači), 1000 skupnih koliformnih bakterij
Za namakanje ne smemo uporabljati onesnažene MPN/l, in
vode z industrijskimi odpadki (olja, maziva, bar-
ve, ipd.), ker taka voda ne škodi samo rastlini in b) namakanje rastlin za predelavo, 200.000 sku-
kmetijskim zemljiščem, ampak lahko škodi preko pnih koliformnih bakterij MPN/l.
pridelkov tudi ljudem. Voda za namakanje lahko
vsebuje tudi druge, sicer nevidne, a pogosto to- Po prenehanju veljavnosti navedene uredbe ni bilo
ksične onesnaževalce, npr. čistila, laki, antibiotiki, več predpisa, ki bi določal mejne vrednosti dolo-
ostanke zdravil, plastični mikro- in nanodelci. čenih pomembnih lastnosti vode za namakanje.
40
