Page 30 - Zbornik 2022
P. 30
Izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski, Nina Humar
lom, da se pri zasnovi upoštevajo splošno veljav- Zanesljivost
ne smernice, ne glede na tip izvedbe. Kot primeri DIN 19700 obravnava zajezno zgradbo in temelj-
izvedbe nasutih jezov so prikazani osnovni tipi no podlago kot celoto (nosilna konstrukcija), za
nasutih jezov: homogeni jez, conirani nasuti jez, katero morajo biti izpolnjene zahteve glede zane-
nasuti jez s površinsko tesnitvijo, jez z notranjim sljivosti. Pogoj zanesljivosti je izpolnjen, če sta za
tesnilnim slojem in jez s tankostensko tesnitvijo, z objekt v času celotne predvidene življenjske dobe
vsemi osnovnimi oblikovnimi značilnostmi. dokazani (potrjeni) njegova konstrukcijska var-
Posebno poglavje je namenjeno zaščiti pobočij na nost in njegova uporabnost. V skladu z DIN 19700-
zračni in vodni strani jezu. V tem sklopu so poda- 11 so osnovne zahteve zanesljivosti izpolnjene,
na načelna priporočila za izvedbo zaščite pobočij če: (1) je izbrana stabilna in odporna podporna
in podane okvirne minimalne zaščite pobočij pred konstrukcija, (2) so izbrani ustrezni gradbeni ma-
spiranjem v odvisnosti od: dolžine delovanja vetra, teriali, (3) so izbrane ustrezne metode preračuna
naklona pobočij in dimenzij kamnometne obloge. konstrukcije, (4) je zajezna zgradba s pripadajo-
V nadaljevanju so predstavljena načela izvedbe čimi objekti smotrno gradbeno načrtovana in iz-
stika nasutega jezu s temeljno podlago, pri če- vedena, (5) se nosilna konstrukcija spremlja in
mer je v navodilih razmejena izvedba tesnjenja na vzdržuje. Trajnost konstrukcije je zagotovljena, če
nepropustni podlagi, izvedba popolnega in nepo- ta ohrani svojo uporabnost in varnost v celotni ži-
polnega tesnjenja. Sledi nabor načelnih usmeritev vljenjski dobi, ne da bi bila potrebna izvedba izre-
gradnje linijskih objektov skozi nasipe in temeljna dnih vzdrževalnih ukrepov, tj. ukrepov, ki niso bili
tla in v zaključku poglavja še ureditev vegetacije predvideni s samim projektom vzdrževanja.
na pobočjih kot proti erozijska zaščita ter zahteve Konstrukcijska varnost objektov se določa na pod-
glede vzdrževanja krovnega vegetacijskega sloja lagi projektnih stanj po Evrokodu 7-1, kot kom-
z vidika ohranjanja stabilnosti in funkcionalnosti binacij obtežnih primerov z različnimi odporno-
zajezne zgradbe. stnimi pogoji. Pri tem ločimo naslednja projektna
Vplivi po Evrokodu 7-1 Projektna stanja
kratkotrajno stanje
dolgotrajno stanje izjemno, potres
BS-P BS-T nezgodno stanje BS-E
P.1 P.2 P.3 P.4 T.1 T.2 T.3 BS-A E.1
x
x A.1 A.2
Stalni vplivi x
Lastna teža, zemeljski pritisk, balastno nasutje x x x xxx x x x
Spremenljivi vplivi
Prometna obtežba xxx xxx x x x
Hidrostatični tlak in strujne sile pri Zs x
Hidrostatični tlak in strujne sile pri Zv
Hidrostatični tlak in strujne sile pri delni x xx
ojezeritvi x
Hidrostatični tlak in strujne sile pri ZH1 x
Hidrostatični tlak in strujne sile pri ZH2 x
Hidrostatični tlak in strujne sile zaradi
obratovalnega znižanja zajezne gladine od Zs x
Hidrostatični tlak in strujne sile zaradi najhitrej- x
šega možnega znižanja zajezne gladine od Zv
Nenačrtovane obratovalne in obtežne razmere,
razmere za čas gradnje
Izjemni, nezgodni vplivi/razmere
Vplivi zaradi izpada ali omejene učinkovitosti x
tesnitve, drenaž ali druge opreme, pomembne
za varnost objektov
Vplivi kot posledica pojava potresa
Potresna obtežba x
Preglednica 2: Primeri obtežnih primerov in vplivov na malih zajezitvah
30

