Page 26 - Zbornik 2022
P. 26
Izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski, Nina Humar
bogojstvo, ekonomska raba). Prevladujejo male vljajo veliko tveganje. Pomanjkanje regulative, ki
zajezitve, saj slaba polovica vseh zadrževalnikov bi ustrezno urejala področja načrtovanja, vzdrže-
(47%) manjših od 3 milijone m3. Med velikimi za- vanja in obratovanja pregrad, nasipov in zadrže-
drževalniki in zajezitvami prevladujejo hidroener- valnikov lahko še dodatno prispeva k povečanem
getske pregrade in zadrževalniki katerih skupni tveganju (Ravnikar s sod., 2012). V nasprotju s
volumen znaša 215 hm3 (77%), skupni volumen splošno uveljavljenim prepričanjem, da male
vseh vodnogospodarskih zajezitev pa zgolj 46 pregrade zaradi manjših dimenzij ne morejo
hm3 (19%). Zadrževalniki s prostornino, manjšo povzročiti večje škode, smo bili tudi v Sloveniji
od 1 milijona m3 predstavljajo dobro tretjino (38%) že bili soočeni s porušitvami malih pregrad s so-
vseh zadrževalnikov pri nas (Kryžanowski in Hu- razmerno velikimi gmotnimi posledicami, katerih
mar, 2008). vzrok so bile najrazličnejše pomanjkljivosti (neu-
Na nepogrešljivost pregrad, protipoplavnih nasi- strezno dimenzioniranje in gradnja, pomanjkljivo-
pov in zadrževalnikov kažejo izsledki študije EU- sti pri nadzorstvu in vzdrževanju).
ROCOLD, ki zaključujejo, da so bile v Evropi samo Slovenski komite za velike pregrade (SLOCOLD)
poplave med letoma 1989 in 2008 vzrok za 4% že vse od ustanovitve opozarja na nujno ureditev
vseh smrtnih žrtev (približno 150 žrtev na leto), da področne zakonodaje, vezane na pregrade, saj je
so prizadele dobrih 27% evropskega prebivalstva veljavnost jugoslovanskih predpisov prenehala,
in da so povzročile več kot 40% vse gospodarske ne da bi bili sprejeti ustrezni novi, ki bi nadomestili
škode, ki je nastala zaradi vseh naravnih dogod- stare. V dosedanjih pobudah so bili podani predlo-
kov v tem obdobju (EUROCOLD, 2013). Ta številka gi, da se področna zakonodaja razširi tudi na male
je v obdobju, ki je sledilo, le še narastla. Za pri- pregrade, predvsem z namenom izvajanja aktiv-
merjavo velja omeniti analizo vloge zadrževalni- nega nadzora nad izvajanjem politike varnosti
kov pri omejevanju posledic poplavnih dogodkov pregrad. Na to, kako razpršeno in nedosledno je
med letoma 2010 in 2013, kjer je bilo ugotovljeno, urejena zakonodaja, vezana na pregrade, nenaza-
da so pregrade in protipoplavni nasipi v povprečju dnje kaže tudi pojmovna in terminološka neuskla-
pripomogli k zmanjšanju poplavnih konic za dob- jenost med posameznimi predpisi in strokovnimi
rih 54% (od 12% do popolne izravnave). Ob bok besedili. SLOCOLD je v letu 1997 izdal slovenski
osnovni namembnosti se vse pogosteje postavlja del večjezičnega terminološkega slovarja ICOLD
nova – dodana vrednost, ki jo v prostor vnašajo za področje pregrad (ICOLD, 1997). IZS-MSG je v
pregrade in zadrževalniki, saj nudijo podporo ze- letu 2012 izdala Smernice za zagotavljanje var-
leni infrastrukturi in obenem možnost za razvoj nosti pregradnih objektov (Zadnik, 2012). Težišče
ekosistemskih storitev. obravnave v vseh dokumentih se pretežno nave-
Pregrade se uvrščajo med kritično infrastruktu- zuje na velike pregrade, manj na področje malih
ro. Po eni strani neposredno ali posredno služijo pregrad, ki ga je po mnenju strokovnih združenj in
zadovoljitvi osnovnih človeških potreb, po drugi IZS-MSG, glede na razširjenost tovrstnih objektov,
strani pa obseg škode, ki lahko nastane v primeru nujno prioritetno regulatorno urediti.
neustreznega načrtovanja, delovanja ali vzdrže- Glede na dejstvo, da v Sloveniji področje regula-
vanja, ter posledične poškodbe ter nenazadnje torno ni pokrito z nobenim dokumentom, se nam
porušitve, presega obseg poškodb, s katerimi se je pri pripravi smernic za načrtovanje malih zaje-
običajno srečujemo s posledicami tako za prebi- zitev zdelo smiselno, da se navežemo na že obsto-
valce, infrastrukturo, zasebno in družbeno lastni- ječo prakso in zakonodajo v evropskem prostoru
no kot za okolje v vplivnem območju. Poudariti je ter se slednjo prilagodi za uporabo tudi v Sloveniji,
treba, da je učinkovitost zagotavljanja ustreznega kot je npr. to pri gradbenih konstrukcijah urejeno z
delovanja pregradnih objektov neposredno pove- Evrokodi. Inženirska praksa dokazuje, da je v na-
zana s procesom zagotavljanja varnosti pregrad, šem prostoru dokaj razširjena uporaba nemških
ki se začne že v fazi načrtovanja in se nato izva- standardov DIN, predpisov in navodil, ki jih izda-
ja skozi vse faze življenjskega cikla posamične- jajo različna strokovna združenja – na področju
ga pregradnega objekta (gradnja, obratovanje in vodnih gradenj: Nemško združenje za vodo, odpa-
odstranitev objektov). Trenutni predpisi urejajo dne vode in odpadke – DWA. Aktualnost publikacij
predvsem načrtovanje, gradnjo, vzdrževanje in DWA v evropskem prostoru je nesporna, saj se
obratovanje velikih pregrad (med katere sodijo tako izhodiščni dokumenti kot nacionalne izdaje
tudi pregrade višje od 15 m višine in zadrževal- uporabljajo v številnih evropskih državah. Na po-
niki z zajezitvijo večjo od 3 milijonov m3), skoraj budo SLOCOLD je MSG marca 2021 pri DWA spro-
povsem pa izpuščajo male pregrade oz. jezove, žila postopek prijave slovenskega prevoda navodil
ki se v Sloveniji tradicionalno gradijo na manjših DWA-M 522 »Male pregrade in mali visokovodni
vodotokih ali višje v povirjih, kakor tudi pregrade zadrževalniki«. Po odobritvi priprave slovenskega
in zadrževalnike za namakanje ter protipoplavne prevoda navodil je strokovna skupina pri SLOCO-
in energetske nasipe, ki prav tako lahko predsta- LD pripravila prevod navodil pospremljenih s pri-
26

