Page 56 - Zbornik 2023
P. 56
Metod Rogelj , Špela Premelč
temih. Čeprav se Slovenija vedno bolj osredotoča boljša. Velik del javnega denarja je predviden za
na trajnostne in naravne rešitve, bo njihovo širšo vzdrževalna dela, ne za sistemske spremembe. Če
implementacijo verjetno treba podpreti z boljšim je nekaj že zgrajeno, se dodeli sredstva za vzdrže-
izobraževanjem, zakonodajnimi spremembami, vanje, ne pa za razmislek o tem, ali bi bilo morda
sektorskim povezovanjem in vključevanjem teh bolje celotno ureditev opustiti in vzpostaviti NBS
pristopov v vsakodnevno prakso. Zamenjava TTP (npr. poplavni retencijski prostor ali obvodni kanal
z NBS pogosto zahteva več sodelovanja z več sek- z ekstenzivno vegetacijo) ali morda združiti TTP z
torji ter vključevanje različnih interesnih skupin NBS rešitvami. Sprememba ureditev zahteva pri-
(kmetov, lokalnih skupnosti itd.), kar lahko pove- pravo novega projekta, pridobitev novih dovoljenj
ča kompleksnost in stroške implementacije. Po- in pravic, usklajevanja z občinami, lastniki zemljišč
membno je, da se vendarle prepoznajo tudi dolgo- itd., kar je pogosto bolj zapleteno kot „samo popra-
ročne koristi, ki jih naravne rešitve prinašajo, kot viti ali dopolniti obstoječe ureditve“.
so zmanjšanje poplav, večja biotska raznovrstnost TTP k urejanju voda je pretežno inženirski, kar
in dolgoročna stabilnost ekosistemov. pomeni, da se osredotoča na: hidravlične last-
Ocenjujemo, da je eden od ključnih razlogov fa- nosti vodotoka, pretočnost, stabilnost struge,
voriziranja TTP tudi finančni vidik. V tržnem zaščito pred poplavami. Redko pa se upošteva-
gospodarstvu je profit povsem legitimen cilj jo: ekosistemske storitve, biotska raznovrstnost,
vsake državne predvsem pa zasebne firme in zato možnosti za naravno zadrževanje vode, vpliv na
povsem razumljivo gonilo k rešitvam, ki so dražje krajino ali kakovost življenja. To se dogaja zato,
ali finančno bolj donosne. Kljub temu, da so NBS ker imajo vodnogospodarski načrti ozko definiran
lahko srednje ročno ali dolgoročno cenejše (npr. cilj (npr. zmanjšanje poplavne nevarnosti), ne pa
ker zmanjšajo potrebo po dragem vzdrževanju) celostnega, prostorsko-načrtovalskega pristo-
in tudi varnejše, je interes gradbene izvajalske pa. Prostorski načrtovalci, okoljski strokovnjaki,
družbe lahko hiter zaslužek, katerega omogočijo naravovarstveniki in vodarji pogosto delujemo
TTP ob njihovi novogradnji in nadaljnjem vzdrže- nepovezano, brez medsebojne komunikacije in
vanju. Tega NBS rešitve ne nudijo. Njihova izved- iskanja skupnega pristopa. Na reko gledamo kot
ba je pogosto del širšega, dolgoročnega okvira za na „objekt za upravljanje“, ne kot na dinamičen del
obvladovanje podnebnih sprememb, obnavljanje krajine.
narave in trajnostni razvoj. Mnoge rešitve TTP se Skozi oči naravovarstvenikov ugotavljamo, da
osredotočajo predvsem na kratkoročne cilje, kot v Sloveniji pogosto ni dolgoročnega pristopa k
so obvladovanje trenutnih poplavnih tveganj in upravljanju z vodami. Namesto tega vodotoke
manj na dolgoročno trajnostno usmerjenost. pogosto upravljamo reaktivno (npr. po poplavah),
Združena presoja v tem podpoglavju opisanih ra- kar pomeni „obnoviti, kar je bilo“, ne „preoblikovati
zlogov pomembno favorizira tradicionalne tehnič- oziroma obnoviti, kar ne deluje več“.
ne pristope. Pri tem je ključna vloga Direkcije RS
za vode, ki mora opravljati strokovni nadzor pri Zahtevni upravni postopki
načrtovanju ukrepov in finančni nadzor nad po-
rabo sredstev, vse z namenom zagotavljanja vseh Na nivoju načrtovanja posegov v vodotoke ZRSVN
funkcij vodotokov in upoštevanja načel gospodar- sodeluje pri pripravi letnih programov del javne
ne porabe javnega denarja. (vodnogospodarske) službe in pri pripravi pro-
gramov sanacije posameznih objektov vodne in-
Ohranjanje tradicionalnih tehničnih frastrukture, vodnih in priobalnih zemljišč, t.i.
pristopov kot nadaljevanje nekdaj sanacijskih programov. V postopkih dovoljevanja
začrtanih rešitev posegov v vodotoke pa ZRSVN sodeluje kot mne-
njedajalec v različnih postopkih.
V Sloveniji zakonodaja narekuje redno vzdrževanje Upravni postopki dovoljevanja posegov v vodotoke
obstoječe vodne infrastrukture (kanalov, nasipov, temeljijo na Gradbenem zakonu, Zakonu o ohra-
utrjenih brežin) za zagotavljanje poplavne varnos- njanju narave ter Zakon o vodah. Z vidika varstva
ti. Upravljavci vodotokov (Direkcija RS za vode in narave so postopki odvisni od naravovarstvenih
njihovi koncesionarji) imajo zakonsko nalogo, da statusov, vrste objektov, vrste del (vzdrževanja,
skrbijo za pretočnost strug, preprečujejo zamašit- sanacije, intervencije). Najbolj pogoste oblike do-
ve, vzdržujejo nasipe, regulacije itd.. Te naloge so voljevanja posegov v katerih ZRSVN sodeluje sta
vezane na obstoječe stanje, kar v praksi to pomeni, gradbeno dovoljenje in naravovarstveno soglasje,
da če je bil vodotok nekoč reguliran z betonskimi poleg njiju tudi dovoljenje za poseg v naravo in so-
zidovi, je sedaj treba to strukturo tudi vzdrževa- glasja, ki izhajajo iz aktov o zavarovanju.
ti, ne glede na to, ali bi lahko bila naravna rešitev Glede na raznolika vsebinska in zakonodajna iz-
56
