Page 60 - Zbornik 2023
P. 60
FORENZIČNA ANALIZA POPLAVNIH
DOGODKOV PODAJA POMEMBNE ARGUMENTE
VODARJEM ZA UVELJAVLJANJE NARAVNIH
IN ANTROPOGENIH DANOSTI VODA V
PROSTORU
dr. Franci Steinman, upok. red. prof. za Vodno gospodarstvo in za Hidravliko
Povzetek Uvod
Poplavni dogodki in posledice pokažejo tudi veliko Razmere ob poplavah in škodljive posledice po-
antropogenih posegov v prostor in vode, na katere kažejo šibke točke tudi vodnogospodarskih uredi-
vodarji praviloma nimajo vpliva, še posebej odkar tev in pomanjkljivo odpornost človekovih posegov,
je namesto soglasij k posegom treba pridobiti le dejavnosti in ranljivost človeštva. Iz teorije podat-
(neobvezujoča) mnenja. Zato bi forenzična analiza kov je znano, da lahko podlage za odločanje oz.
ključnih dogodkov in poplavnih škod lahko podala naše ravnanje razdelimo na nekaj skupin védenja:
argumente vodarske stroke za preventivne ukre- - Vemo, da vemo: na tisto, kar poznamo, se lahko
pe v prostorskem načrtovanju, za večje upošteva-
nje naravnih in antropogenih danosti na področju ustrezno pripravimo oz. reagiramo.
voda ter za izboljšanje razmer in povečanje od- - Vemo, da ne vemo: na tisto, česar ne poznamo,
pornosti gradenj na (škodljivo) delovanje voda. Za
nekaj primerov iz poplav avgusta 2023 bodo pri- se lahko pripravimo z rezervnimi scenariji, z
kazani možni vzroki nastalih poškodb, ki posredno višjimi faktorji varnosti, … po načelih previdnos-
kažejo tudi odgovornost posameznih subjektov. ti.
Dodaten cilj analize tedanjih dogodkov bi lahko - Ne vemo, da vemo: pa nas poplavni dogodki
bila tudi zaščita davkoplačevalcev – namreč: ali bi opomnijo na stvari, ki smo jih pozabili ali neza-
res morali solidarno (z davki, prispevki…) kriti ce- vedno nismo upoštevali.
lotno škodo iz leta 2023, če pa je za vrsto škodnih - Ne vemo, da ne vemo: hja, celo življenje se uči-
dogodkov mogoče določiti povzročitelje in njego- mo - a je bolje, če se učimo na tujih izkušnjah.
ve odškodninske odgovornosti? Država oz. občine Človekovi posegi imajo primarni namen, zara-
bi na ta način lahko zmanjšale izdatke iz svojih di dogovorjenih (družbenih, zasebnih) ciljev in
proračunov. Ko Računsko sodišče preverja upra- spremljajoče posledice, včasih tudi neugodne (ti.
vičenost porabe proračunskih sredstev, ugotavlja »collateral damage«). Takšen primer je npr. »Ze-
tudi ali ta poraba ni krila obveznosti, ki bi jih sicer leni plan«, ki ga je sprejela slovenska skupščina
morali kriti dejanski povzročitelji. (ekvivalent današnjemu Državnemu zboru) v 80.
letih prejšnjega stoletja, ker so želeli doseči čim
višjo stopnjo samooskrbe s hrano. Za dosego teh
državnih/družbenih ciljev je bilo treba zagotoviti
čim več pridelovalnih površin, z izvedbo agrome-
lioracij in hidromelioracij. Izboljšanje vodo-zrač-
60
