Page 13 - Almanah Vodarstvo30 let
P. 13

30. Mišičev vodarski dan

Namensko zbiranje denarja iz predpisanih
vodnih prispevkov in dajatev Vodnim skupnos-
tim in Vodnemu skladu in večletna stabilna
organiziranost strokovnih in izvajalskih vodar-
skih akterjev sta zagotovila zanesljivo vodar-
stvo in obetala trajno dobro stanje slovenskih
voda. Razmere za uspešnost so bile zago-
tovljene, tako finančne kot sistemske. Stalne
strokovne posadke so zanesljivo izvajale na-
loge ter trajno nabirale znanje in izkušnje ter
zagotovile medgeneracijsko učenje.

V sedemdesetih in osemdesetih letih so ure-       Gradnja jezbic, prečnih in vzdolžnih zgradb s fašinskimi tonja-
dili mnogo vodnih objektov za zagotovitev od-     čami in balastnimi betonskimi kvadri. Regulacija reke Drave v
vodnje cest in melioracij kmetijskih zemljišč,    Loki. Foto: arhiv Gradbenega vestnika.
visokovodnih nasipov, zadrževalnikov visokih
vod in akumulacij vode za namakanje, na-          uveljavljenih vodnih skupnosti kot interesnih
makalnih sistemov, vodovodov, kanalizacij in      združenj (občin, gospodarstva, uporabnikov
čistilnih naprav. Sanirali so mnoga erozijska     voda). Prioritete mlade države so žal povzro-
žarišča in plazišča. Dosežena je bila že dokaj    čile zapostavljanje pomena vode in urejenosti
visoka stopnja urejenosti voda s pričakovani-     voda. Spremembe v tržnem gospodarstvu so
mi učinki. Vodarji smo bili ponosni na svojo      prinesle tudi privatizacijo vodnogospodar-
stroko, pa tudi na družbo, ki je to zagotovila.   skih podjetij. V novih pogojih poslovanja (in
Zgodilo se je, da so bili dobronamerni in dob-    bistveno zmanjšanih državnih sredstev za
ro zamišljeni posegi deležni očitkov o kvar-      vodarstvo) je večina od osmih VGP prenehala
nosti za naravo, a vsaka palica ima dva konca.    obstajati. Njihovo vodnogospodarsko dejav-
Narava je sama poskrbela za posvojitev teh        nost so s koncesijami prenesli v gradbena
regulacij in melioracij, včasih celo prekomer-    podjetja. Žal je za to izredno pomembno de-
no, da je zarast močno zmanjšala pretočnosti      javnost malo posluha in denarja, zato vodna
strug in skrčila površine za pridelavo hrane.     gospodarska javna služba ni poslovno pri-
Dober del z velikimi vložki ustvarjene vodne      vlačna in ostaja minimalizirana. Nadomešča-
in melioracijske infrastrukture na srečo še       nja z vodami poškodovanih objektov v polnem
deluje za javno dobrobit.                         obsegu pa ni, zato se skupna vrednost vodne
                                                  infrastrukture zmanjšuje.
Po letu 1991
                                                  Slovenija je postala ena sama dolga vas.
Osamosvojitev in ustanovitev države Repu-         Pozidali smo jo po dolgem in počez, tudi v
blike Slovenije leta 1991 je bila navdušujoča     poplavno ogroženih dolinah in po plazovi-
izpolnitev zgodovinskih sanj in želja sloven-
skega naroda. Prinesla pa je tudi veliko odgo-
vornost za lasten obstoj in razvoj. Zavestno
ali pa tudi ne so se morale zgoditi velike spre-
membe. Nič ni moglo ostati, kot je bilo, pa tudi
treba ni bilo.

Obdobje upoštevanja pomembnosti stalne in
nadzorovane urejenosti vodnega sistema se
je končalo z ukinitvijo namenskega zbiranja
denarja za vode z uvedbo državnega integral-
nega proračuna Republike Slovenije. Pos-
tavljena je bila nova organiziranost, a brez

                                                                                                                   13
   8   9   10   11   12   13   14   15   16   17   18